Petrijevka s kolonijami mikroorganizmov; pogled od zgoraj.
Pétrijevka je okrogla, nizka, steklena ali plastična laboratorijska posoda s pokrovom, ki se navadno uporablja za gojenjebakterij in za nekatereimunske teste.[1] Ime je dobila po nemškembakteriologuJuliusu Richardu Petriju[2], ki jo je leta 1887 izumil, ko je delal kot asistent priRobertu Kochu. Steklene petrijevke so namenjene večkratni uporabi; pred ponovno uporabo je potrebnasterilizacija, na primeravtoklaviranje ali sterilizacija s suho toploto eno uro pri 160 °C. Vendar se pogosto uporabljajo plastične petrijevke za enkratno uporabo. Pogosto je premer 50 ali 100 mm ter višina 15 mm.
Za gojenje bakterij aliceličnih kultur je v petrijevko potrebno najprej prenesti plast gojišča, torej sredstva z ustrezno sestavo, da omogoča rast bakterij oziroma celic. Pogosto se kot gojišče uporabljaagar, ki se avtoklavira in se še vroč v tekočem stanju prelije v petrijevko. Pri sobni temperaturi postane čvrst.Mikroorganizme preskrbi z vodo in hranilnimi snovmi, hkrati pa jih obdrži pripete na enem mestu (za razliko od tekočih gojišč). Prednosti čvrstega agarnega gojišča so:
morebitne nečistote ostanejo lokalizirane in pogostokrat dobro vidne;
možno je prepoznati kolonije, ki so nastale le iz enecelice, in jih osamiti;
opazujemo lahko značilne oblike kolonij;
na obrobju kolonij so mlade kulture (ne pa mešanica rastočih in že odmrlih).