Največ jezikoslovcev ime Perun izvaja iz pomena »tisti, ki udarja«.[1] Stariindoevropejski koren *per-, *perk-, *perg namreč pomeni udariti.[2][3] Povezave lahko iščemo skeltskim *dru (»hrast«), latinskimquercus (»hrast«).[4][5] Določeno povezavo lahko vidimo tudi shetitskimperunaš (»skala«).[5]
rekonstrukcija Perunove sekireGromska znamenja naj bi bila značilnost Perunovega kulta
Zgodovinski viri o kultu Peruna so ohranjeni v glavnem v ruskih virih.LetopisecNestor je zabeležil, da jekijevskiknezIgor, ko je leta945 sklepalmir zBizantinci prisegel pred Perunovimkipom. Ko je knezVladimir leta988 sprejelkrščanstvo, sokult Peruna prepovedali. Religijo prednikov je tako počasi zamenjalo krščanstvo, ki je prejšnje religije predvsem demoniziralo. To je pripeljalo do tega, da je finska različica besede Perun - Perkele - v finskih prevodih Biblije vse do leta 1933 pomenila Hudiča.[navedi vir]
Perun je bil sicer poznan med vsemi Slovani.[6] V svojem kratkem opisu slovanskega verovanja ga sicer brez poimenovanja, zgolj po funkcijah, verjetno omenja žeProkopij.[7] Čaščenje Peruna kot božanstva strele je morda vplivalo na pomen poljske besede 'piorun ter češke, ukrajinske in beloruske besedeperun, kar vse pomeni »strela«, med tem ko slovenska in srbskaperunika predstavlja ime cvetlice in je prav tako lahko povezana s Perunovim čaščenjem.[5][8] Tuditoponomija ponuja dokaze o razširjenosti Perunovega kulta po vsem slovanskem svetu. VBolgariji se nahaja planina Perin, naHrvaškem Perunova dubrava, vRusiji Perunovij dub, priPoljakih Piornov.[9] Pri Polabcihperundan pomeni četrtek.[3][9] Toponomijo, ki omenja Peruna, najdemo še v severniPanoniji, vIstri inBosni.[10]
JunakIlija Muromec (preko imena povezan s sv. Elijo) je v krščanskih časih postal ruski nadomestek za Peruna.
Perun prebiva na nebu, na vrhu Svetovne gore, po zmagi nad njegovim nasprotnikomVelesom pa začne deževati,[11] kar kaže da je bil Perun močno povezan s plodnostjo. Skupaj z Velesom predstavljata pomembno dvojico; tako so Rusi prisegali hkrati pri Velesu in pri Perunu,[12] tako npr. leta 971, ko so neko prisego potrdili z zakletvijo pri Perunu in Volosu.[13]
Perunov simbol je bilhrast,[5] poleg njega pa tudi kladivo in goreči voz.[14] Najbolj pogosto so mu žrtvovali petelina.[15] Ob izjemnejših priložnostih pa so mu žrtvovali tudi bika, ovna[14][16] ali celo medveda.[16] V zvezi s Perunom je gotovo čaščenje ognja, nekateri avtorji pa opozarjajo, da ni mogoče izključevati občasnih človeških žrtvev v njegovo čast.[17] V krščanskih časih je bilo čaščenje Peruna nadomeščeno ssv. Elijo (Ilijo).[18]
Perun je bil na nekaterih področjih poimenovan z nadomestnimi imeni oziroma vzdevki. Tako se lahko skriva v hipotetičnem poljskem božanstvuJeszi. Długosz sicer ločeno omenja Jeszo in Peruna, vendar bi ime Perun lahko povzel iz ruskih kronik, Jesza pa je ali izmišljeno božanstvo ali pa verjetno izvira iz domače tradicije.[19] Ime Perun se v nekoliko spremenjeni obliki morda pojavlja pri oldenburškem božanstvuProve, ki je bilo tako kot Perun povezano s čaščenjem hrasta.[6][20] Tudi karentijskiPorevit je morda predelava Perunovega imena. Nadalje so v Vologdski pokrajini Perunu darovali ogromen kruh ali sir enake velikosti;[14] podobno kot so okroglo pogačo darovaliSvantevitu. Perun kot ruski Sv. Ilija spomladi sprva nastopa kot mladi hromec, kip Svantevita pa je imel noge vkopane v zemljo. Tudi v slovenskemKresniku mnogi vidijo različico Perunovega lika. Na Slovenskem nekateri Peruna troedino umeščajo na Triglav, skupaj zVelesom inMokoš.
Med preučevalci slovanske mitologije ni enotne predstave o astronomskem ozadju Peruna. Zelo pogosto Peruna istovetijo ssoncem. Tako naj bi Perun pri prednikih Slovencev v različnih letnih časih prevzemal različna imena in pojavne oblike Sonca (Zlatorog jeseni, Božič pozimi, Sv. Jurij/Jarilo pomladi, Kresnik poleti).[21] Po drugi strani pa Ovsec v Perunu vidi htonsko bitje, ki ne more pripadati soncu.[14]
Po imenu je soroden litovskemu Perkunasu, latvijskemu Pērkunasu, pruskemu Perkunsu/Perkunasu, Pargnumu ali Parganyi, indijskemu Parjanyi, morda nordijski boginji Fjoergyn.[8][22][23] Sicer pa je soroden indoevropejskim gromovniškim božanstvom kot so keltskiTaranis, hetitski Tarhun, rimski Jupiter, grškiZevs.[24] Perun je bil pri Varjagih gotovo istoveten z nordijskimThorom, vendar pa prenagljena sklepanja, da je Perun nordijskega izvora, niso upravičena.[25] Obstoj gromovnika Purginepaza priMordvincih v srednjem Povolžju kaže, da je bil kult gromovnika vSkitiji verjetno zelo star.[26] Perun tudi preveč spominja naindijske predstave in na mlajšegrške predstave, zaradi česar je nordijska hipoteza malo verjetna.[27] Čaščenje Peruna je vplivalo naAlbance, ki so bili vsaj od srednjega veka naprej sosedi Slovanov. Tako albanskiperendi pomeni boga.[1]
Barford P.M. (2001):The Slavs: Culture and Society in early Medieval Eastern Europe. Great Britain, British Museum Press.
Gimbutas Maria (1971):The Slavs. Londin, Thames & Hudson.
Jacobson Roman (1985):Selected Writings: contributions to Comparative Mythology- Studies in linguistics and Philology, 1972-1982 (Selected Writings/Roman Jacobson). Berlin, New York, Amsterdam, Mouton, ed. by Stephen Rudi.
Kropej Monika (2003):Cosmology and deities in Slovene Folk narrative and song Tradition. Glej v:Studia mythologica slavica. Ljubljana.
Makarovič Jan (1998):Od Črne boginje do Sina Božjega. Ljubljana/Pisa, FDV/ Studi slavi.
Ovsec Damjan J. (1991):Slovanska mitologija in verovanje. Domus, Ljubljana.
Šmitek Zmago (2004):Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti. Ljubljana, Študentska založba.