Periplus Maris Erythraei aliPeriplus Eritrejskega morja (koineΠερίπλους τῆς Ἐρυθρᾶς Θαλάσσης,latinizirano: Períplous tē̂s Erythrâs Thalássēs) je grško-rimski seznam pristanišč ter pomorskih poti, napisan vkoine grščini, ki opisuje trgovske povezave ter navigacijo iz rimsko-egipčanskih pristanišč, kot soBerenice Trogloditica ob obaliRdečega morja in drugih vzdolžAfriškega roga,Perzijskega zaliva,Arabskega morja inIndijskega oceana, vključno s Sindom vPakistanu in jugozahodnimi regijamiIndije.
Besedilo je bilo datirano med 1. in 3. stoletje, vendar je današnja najpogostejša datacija sredina 1. stoletja. Čeprav avtor ni znan, gre za opis poznavalca in je skoraj edinstven v zagotavljanju natančnega vpogleda v starogrško znanje o deželah ob Indijskem oceanu.
Periplus (grškoπερίπλους,prečrkov. períplous,dobes. "jadranje naokoli") jeladijski dnevnik, v katerem so zabeleženi poteki plovbe ter trgovske, politične in etnološke podrobnosti o obiskanih pristaniščih. V dobi, preden so bili zemljevidi v splošni rabi, je deloval kot kombinacija atlasa in popotniškega priročnika.
'Eritrejsko morje' (grškoἘρυθρὰ Θάλασσα,prečrkov. Erythrà Thálassa,dobes. "rdeče morje") je bila starodavna geografska oznaka, ki je vedno vključevalaAdenski zaliv med Arabijo Feliks in Afriškim rogom in je bila pogosto razširjena na območje današnjega Rdečega morja, Perzijskega zaliva in Indijskega oceana kot enotnega morskega območja.
Bizantinski rokopis iz 10. stoletja, ki tvori osnovo sedanjega znanja oPeriplusu, delo pripisuje Arianu, vendar brez boljšega razloga kot zaradi njegovega avtorstva delaPeríplous tou Efxínou Pódou (Periplus Evksinskega morja).
Zgodovinska analiza, ki jo je objavil Wilfred Harvey Schoff leta 1912, je zožila datum besedila na 59–62 n. št.,[1] kar je v skladu z današnjimi ocenami sredine 1. stoletja. Schoff dodatno podaja zgodovinsko analizo glede prvotnega avtorstva besedila[2] in zaključi, da je bil avtor »egiptovski Grk in rimski podanik«.[3] Po Schoffovih izračunih bi se to zgodilo v času Tiberija Klavdija Balbila, ki je bil po naključju tudi egiptovski Grk.
Schoff nadaljuje z ugotovitvijo, da avtor ni mogel biti »visoko izobražen človek«, kot je »razvidno iz njegovega pogostega mešanja grških in latinskih besed ter njegovih okornih in včasih neslovničnih konstrukcij«.[4] Zaradi »odsotnosti kakršnega koli poročila o potovanju navzgor po Nilu in čez puščavo iz Koptosa«, Schoff raje določi avtorjevo prebivališče za Bereniko in ne Aleksandrije«.
John Hill v svoji ključni knjigiThe Periplus Maris Erythraei: Text with Introduction, Translation and Commentary trdi, da »se Periplus zdaj lahko zanesljivo datira med 40 in 70 n. št. in verjetno med 40 in 50 n. št.[5]
