Patras (grškoΠάτρα, izg. Pátra,starogrškoΠάτραι, izg. Pátrai,latinskoPatrae), je tretje največjegrško urbano središče in glavno mestoprefekture Ahaja. Nahaja se na severnem delupolotokaPeloponeza. Mesto je bilo zgrajeno ob vznožjugore Panachaikon, s pogledom na istoimenskizaliv. Območje mesta jekonurbacija z 213.984 prebivalci. Mesto ima mediteransko podnebje, z relativno vročimi in suhimi poletji in milimi zimami.
Mesto je ime dobilo pomitološkem junaku Patreasu, potomcu Lakademnona, ustanoviteljaSparte.
Patras je glavno mesto pokrajineAhaje in se nahaja 215 km zahodno odAten ter 134 km zahodno odKorinta, na skrajnem severnem delu polotoka Peloponez, v bližini kraja, kjer se polotok v zalivu Patras najbolj približa celinski Grčiji, polegožine Rio-Antirio (7 km). Od ožine dalje se med celinsko Grčijo in Peloponez zajedaKorintski zaliv.
Obalni pas Patrasa ni širok, že v bližini morja se dvigujejo pobočja gore Panachaikon (1.926 m). Zaradi tega je mesto razdeljeno na dva nivoja, ki sta med seboj povezana sstopnicami. Starejši, višji del mesta strdnjavo se nahaja na dvignjenemplatoju, novejši del mesta pa je bil v poslednjih dvesto letih zgrajen na nekdajmočvirnatem terenu ob morju. Mesto se razteza ob zalivu v dolžini 25 km, delijo ga reke Glafkos, Haradros in Meilichos, ki tečejo z gore Panachaikon.
Naselbina je na tem kraju obstojala že pred večtritisoč leti. Večje naselje se je na kraju današnjega Patrasa pojavilo v obdobjuMikenske civilizacije (1580. -1100. pr. n. št.), vendar ni imelo večje vloge v stari Grčiji.
Po letu 280. pr. n. št. in predrimsko osvojitvijo Grčije, je imel Patras pomembno vlogo pri ustanovitvi t. i."Ahajske zveze". Kasneje, po rimski zasedbi Grčije leta 146. pr. n. št., je Patras pridobil na pomenu, rimski cesarAugust pa je osnoval kolonijo na področju današnjega mesta. Vrimskih časih je bil Patras svetovljanski center vzhodnega delaSredozemlja, pomemben zgodnjekrščanski center in mesto, od koder se je širila krščanska vera. Pokrščanskem verovanju je v mestu deloval in umrl mučeniške smrti na križuapostolAndrej.
Leta1204 so Patras zavzelikrižarji medčetrto križarsko vojno, kot tudi večji del Bizantinskega cesarstva in na tem delu Peloponeza osnovali Principat Ahaja. Leta1408 postane Patras delBeneške republike, z njim upravljanadškof v imenupapeža vse do leta1430, ko je za kratek čas ponovno v rokah oslabljenega Bizanca.
Turško cesarstvo je zavzelo Patras leta1458 pod sultanom Mehmedom II. Mesto dobi novo ime Balijadabra, od grške oblike imena Παλαιά Πάτρα (Palaja Patra)[2]. Kljub nekaterim trgovskim privilegijem, ki ga je mestu podelilsultanMehmet II., je Patras polagoma nazadoval. Posebej sta ga poškodovalibeneška ingenovska mornarica med svojimi spopadi v 15. in 16. stoletju. V Patrasu se je pričela grška nacionalna vstaja leta1821. Močna turška posadka je v mestu in trdnjavi ostala do leta1828, ko je mesto zavzelfrancoskiekspedicijski korpus, pod vodstvomgeneralaMaisona.
Kmalu po osvoboditvi je Patras je postal drugo najpomembnejše mesto novostanovljeneKraljevine Grčije, predvsem po zaslugi pomembnosti svojega pristanišča. V začetku 20. stoletja Patras slovi kot najmodernejše grško mesto, zaradi uvedbe elektičnegatramvaja in električne javne razsvetljave. Takrat so v mestu zgradili tudi številne javne in privatne zgradbe vklasicističnem slogu.
Pristanišče se danes nahaja v središču mesta, kar omejuje nadaljnji razvoj tako Patrasa kot pomorskega prometa. Zaradi tega gradijo novo pristanišče v jugozahodnem delu mesta, ki naj bi zamenjalo staro.
Do Patrasa vodi modernaavtocesta iz Aten, ki nekaj kilometrov pred mestom zavije proti severu in prečka ožino do celinske Grčije po velikem mostuRio-Antirio, (zgrajenem leta2004).
LetališčeAraxos je od Patrasa oddaljeno okoli 40 km.
Patras je že od ustanovitve kraljevine Grčije pomemben industrijski center zahodnega dela države. V zadnjih desetletjih se v mestu dogajajo velike spremembe v gospodarski strukturi, povečujejo se storitvene dejavnosti:trgovina,promet,gostinstvo,turizem, medtem ko se tradicionalna industrija (večinomaprehrambena intekstilna) postopno seli iz mesta. V Patrasu so velike regionalne polnilnice pijač (Coca-Cola,Heineken). V zadnjem času se razvija farmacevtska industrija: CBL , Vianex...
Vsako pomlad v mestu za pusta organizirajo največjikarnevalArhivirano 2021-03-15 naWayback Machine. v Grčiji (z več kot 160 letno tradicijo), ki je eden najbolj barvitih in živahnih vEvropi , ter vključuje tudi mnogo okrašenih satiričnih vozov, ekstravagantnihplesov, nastopajočih mask inpovorko, ki jo obišče več tisoč obiskovalcev. Patras slovi tudi po svojem kulturnem dogajanju, upodabljajočihumetnostih in moderni urbaniliteraturi. Leta2006 je bil imenovan zaKulturno prestolnico Evrope.
Patras je bilo prvo mesto v moderni Grčiji, ki se je razvijalo po izdelanem urbanem načrtu. Januarja1829 ga je izdelalStamatis Voulgaris, grški inženir, pripadnik Francoske armade, ter predstavil načrt novega dela mesta Patras županuKapodistriasu, ki ga je potrdil. Voulgaris je obdržal pravokotno zasnovo urbanega dela Patrasa. Načrt sam je bil razdeljen na dva dela, na zgornje in na spodnje mesto, z različnim izgledom stavb, to zasnovo pa je obdržala tudi njegova dopolnitev iz leta1858.
↑Kayapınar, Ayşe (2016). Osmanlı Döneminde Mora’da Bir Sahil Şehri. Balya Badra/Patra (1460-1715).Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi, I (1), 67-93. doi: 10.30517/cihannuma.283490
