Teodor I.,grškikatoliškiduhovnik,kardinal inpapež, *Jeruzalem (Palestina), †14. maj649Rim.
Skoraj neverjetno se sliši, da je sedisvakanca v teh nemirnih časih trajala komaj šest tednov. Takrat so Rimljani izvoliliGrka, ki je bil rojen vJeruzalemu v Palestini. Okoli leta 640 je postal kardinal-diakon, zakardinala-duhovnika pa ga je imenovalpapež Janez IV.
Njegovo izvolitev je podpiral ravenskieksarh; zato je bil posvečen za rimskega škofa že 24. novembra 642, po kratkem vladanju papeža Janeza IV. Njegovpontifikat je znan predvsem po nenehnem boju protimonoteletstvu. Ni priznalPavla II. kotkonstantinopelskegapatriarha, ker se je postavil na stran monoteletstva, njegov predhodnikPir pa ni bil pravilno zamenjan. Zahteval je od vladarjaKonstansa, naj spolni svojo obljubo, da bo umaknilHeraklijev odlokEkthesis, s katerim je ta razglasil monoteletizem za državno vero. Pir je sredi teh zmed pribežal vRim in se je tam pred papežem leta 645 celo odpovedal monoteletstvu; vendar le za kratek čas; ko je ob novih nemirih pribežal v Raveno, je zopet začel zagovarjati herezijo ter bil leta 648izobčen.
Papež Teodor je izobčil tudi patriarha Pavla 649, nakar se je oni maščeval s tem, da je uničil rimski oltar v Placidijski palači vCarigradu, ter izgnal ali zaprl papeške poslance inapokriziarija, ki so od cesarja zahtevali, naj preneha s podporo monoteletstvu in preganjanjem pravovernih kristjanov. Cesar Konstans II. (642-668) želel končati verski spor tako, da je skupaj s patriarhom 648 objavilTypos, s katerim je bil sicer resdaEkthesis razveljavljen, vendar je bilo sedaj prepovedano kakršnokoli razpravljanje o dveh ali eni volji v Kristusu, kar je vprašanje le še bolj zapletlo, zlasti še, ker je poslal ta novi odlok tudi papežu v podpis. Na ta način se je Carigrad posredno zopet postavil na stran monoteletizma.
Papež Teodor je sicer pripravljal sinodo, ki naj bi sprejela odklonilno stališče do odloka, vendar ga je 14. maja 649 prehitela smrt. Ker je Teodor umrl, je cesarsko listino obsodil njegov naslednikMartin, s čimer si je nakopal cesarjevo jezo in maščevanje; zategadelj bo njegovo papeževanje bolj podoben nepretrganemu mučeništvu kot vladanju.
Teodor I. je bil torej papež od 24. novembra 642 do svoje smrti, 14. maja 649. Pokopali so ga vBaziliki sv. Petra. Čeprav ga ne najdemo vRimskem martirologiju, ga nekaj martirologijev omenja med svetniki.
Liber pontificalis govori o njegovi gradbeni dejavnosti. Temeljito je obnovilcerkev svetega Valentina v Rimu, bogato okrasil več oratorijev ter zgradilsamostan svetega Saba.[1]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Papež Teodor I..
- ↑F. Chobot.A pápák története. str. 109.
|
|---|
|
Papeži na prehodu stoletij so uvrščeni v tisto stoletje, v katerem so dlje delovali. |
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
