Papež Janez IV. se je rodil v Dalmaciji, najbrž v Zadru, okrog leta 600, očetu odvetniku Venanciju. Ko je prišel v Rim, ni pozabil svoje nesrečne domovine, ki jo je hudo prizadelo preseljevanje narodov, tokratObrov inSlovanov, ki so prodirali na Balkan. Po poti so osvajali in rušili mesta, ljudi pa vodili v sužnost in jih prodajali. V tistem času je bila porušena tudiSalona priSplitu, danesSolin. Njegovo usmiljeno srce je storilo vse, da bi rešil življenje teh nesrečnih sužnjev, obenem pa poučil o krščanstvu prihajajoče pogane.
Krščanska vera je bila ogrožena na področju njegove domovine, ki so jo napadali poganski narodi. Zato je poslalopata Martina vDalmacijo inIstro, da utrdi vero in odkupi kristjane, ki so jih zasužnjiliObri inSlovani. To je prvi zgodovinski stik med Vatikanom in slovanskimi kraji. Opat Martin je preživel tri leta v ogroženih krajih in odkupil mnogo zasužnjenih kristjanov. Na papeževo željo je prenesel v Rimrelikvijesolinskihmučencev:Dujma,Venancija,Anastazija in še nekaj drugih izSalone (Solina) terporeškegaškofaMavra[2].
Papež Janez je dal sezidati kapelo znotrajbazilike svetega Janeza v Lateranu vRimu in vanje položil relikvije, katere je prinesel opat Martin iz Dalmacije in Istre. V kapeli so krasnimozaiki, ki predstavljajo solinske in istrske mučence. Janezov naslednikTeodor je dokončal kapelo.
Pod mozaikom jelatinski napis: "Papež Janez je izvršil z Božjim blagoslovom pobožno zaobljubo in z vztrajnim prizadevanjem dal postaviti ta spomenik, ki se sveti kot dragocene kovine na krstilnici. Kdorkoli pride sem in moliKristusa, ta naj vzdiguje vroče molitve k nebesom."
Po želji papeža Janeza je opat Martin pripeljal tudihrvaške mladeniče, ki jih bodo uvedli v krščansko službo, da se bodo lahko vrnili domov kot razširjevalcikrščanstva.
V začetku 641 je v Rimu sklical sinodo, ki je obsodila monoteletizem in cesarjev verski odlok Ektezis. To je razložil v pismih cesarju Herakliju in Sergijevemu nasledniku Piru, obenem pa skušal pojasniti nesporazum, katerega žrtev je postal Honorij. Tudi v pismu Heraklijevemu nasledniku Konstantinu III. – ki pa pisma ni bral, ker je medtem že umrl - je pojasnjeval krščanski nauk in branil Honorijevo pravovernost. Njegov naslednik Konstans II. je obljubil, da mu bo željo izpolnil.[3]
Ob začetku njegovega papeževanja je prispelo pismo Irskairskih in Škotskaškotskih škofov, opatov in duhovnikov, v katerem prosijo navodila za obhajanjeVelike noči. Obenem sporočajo, da se je pelagijanstvo spet začelo širiti. Papež jih poziva, naj se držijorimske navade, oziromaDionizijevega ciklusa, pelagijanstvu pa naj se zoperstavijo z neumornim oznanjevanjem krščanstva.[4]
.jpg)
