Benedikt I., ki ga Grki imenujejo Bonosus, je bil izvoljen za naslednikaJaneza III. že takoj po njegovi smrti julija 574; toda po novem volitvenem zakonu in zaradilangobardskih vpadov je moral čakati na potrditevbizantinskega dvora med 10 mesecev in 20 dni trajajočosedisvakanco, tako da je bil posvečen šele 2. junija 575.
Italijo je pestila tako huda lakota, da je moral cesarJustin dobavljati žito izEgipta, da bi prebivalstvo rešil smrti za lakoto; itak so se mnogi zatekali k Langobardom, da bi jim poštedili vsaj življenje. Tudi papež se je obrnil nanje s prošnjo za premirje, a so ga zavrnili.
- Najbrž je edina določba, ki se imenuje po njem, darovnica: Opatu Štefanu od Svetega Marka »blizuspoletskega obzidja naj se izda posestvo Massa Veneris, ki leži na ozemljuMinturne.[3].
- Papež Benedikt I. je posvetil nekega decembra 15duhovnikov, 3diakone in 21škofov. Med drugimi je posvetil za diakona bodočega papežaGregorja.[4]
