O bojih Rimljanov proti Panoncem stari viri poročajo zelo skopo;Siscio (današnjiSisak) so osvojili 119 pr. n. št. Po obrambnih vojnah je v Panonski provinci po 2. stoletja n. št. je začela prevladovati rimska kultura, ki je imela zaradi legijskih taborov močan vojaški značaj. Okoli leta 100 n. št. je bila Panonija administrativno razdeljena naGornjo Panonijo (Pannonia Superior) na zahodu in naSpodnjo Panonijo (Pannonia Inferior) na vzhodu. Leta 297 je cesarDioklecijan uvedel novo administrativno organizacijo države (tetrarhija). Panonijo je razdelil na štiri področja in sicer: Gornjo Panonijo je razdelil na Savsko Panonijo na jugu (Pannonia Savia, Ripariensis, Interamnensis) s središčem v Sisciji (Siscia - Sisak) in na Prvo Panonijo na severu (Pannonia Prima, Superior) s sedežem v Savariji (Savaria -Szombathely). Spodnjo Panonijo je razdelil na Drugo Panonijo na jugu (Pannonia Secunda, Inferior, Sirmensis) s sedežem v Sirmiju (Sirmium -Sremska Mitrovica) in na Panonijo Valerijo na severu (Pannonia Valeria, imenovana po hčeri Valeriji) s sedežem vAkvinkumu (Aquincum - Obuda, ki je sedaj delBudimpešte). Poleg naštetih mest so bili pomembni centri šeVindobona (sedajDunaj),Carnuntum (pri vase Petronell-Carnuntum in Bad Deutsch-Altenburg ob Donavi),Arabona (Györ),Brigetio (Komárom),Mursa (Osijek),Taurunum (Zemun),Cimbrianae (Székesfehérvar) inScarbantia (Sopron).
Panonija po razdelitvi na Gornjo in Spodnjo Panonijo
Panonija je veliko sodelovala v rimskih obrambnih vojnah. Okoli leta 380 so pričeli dele Panonije naseljevatiAlani,Goti inHuni. Na začetku 5. stoletja je bila rimska uprava razpuščena. SamoSpodnja Panonija je bila še podVzhodnorimskim imperijem. V 6. stoletja so začeli področje Panonije naseljevatiSlovani. Konec 9. in na začetku 10 stoletja pričnejo prekoKarpatov prodirati v Podonavsko nižinoMadžari in pritiskati na Slovane z zavzetjemPanonije Valerije inPrve Panonije.Savska in Druga Panonija pa sta ostali poseljeni s Slovani. Od tedaj se ime Panonija postopoma opušča; in se uporablja samo še kot arhaistična oznaka za Madžarsko (npr. "panonska flora", "panonska kultura").
↑ A. Haywood, C. Sieg,Lonely Planet Vienna, 2010, str 21.Vienna
↑S.G. Goodrich,History, 3. knjiga, Jenks, Palmer, 1835, str. 111.
↑A. Lengyel, G.T. Radan, The Archaeology of Roman Pannonia, University Press of Kentucky, 1980, str 247[1]
↑P. Szabó,People and nature in historical perspective, Central European University Press, 2003, str. 144[2]
↑Historical outlook: a journal for readers, students and teachers of history, 9, American Historical Association, National Board for Historical Service, National Council for the Social Studies, McKinley Publishing Company, 1918, str 194.[3]
