Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Ortoklaz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ortoklaz
Ortoklaz z Madagaskarja
Splošno
KategorijaVIII. razred –Silikati (paličasti silikat)
Kemijska formulaKAlSi3O8
Strunzova klasifikacija09.FA.30
Klasifikacija DANA76.01.01.01
Kristalna simetrijaPrizmatična (2/m),
prostorska skupina C 2/m
Osnovna celicaa = 8,625 Å, b = 12,996 Å,
c = 7,193 Å, Z = 4,
β = 116,016°, V = 724,57 Å3
Lastnosti
Molekulska masa278,33 g/mol
BarvaBrezbarvna, zelankasta, sivkasto rumena, bela, rožnata
Kristalni habitAnhedralen ali evhedralen, zrna so po navadi raztegnjena in na videz ploščata
Kristalni sistemMonoklinski
DvojčičenjeKarlovarski, bavenski in manebaški dvojčki
RazkolnostPopolna po {001}, dobra po {010}, razkolni ploskvi sta med seboj pravokotni
LomNepravilen/neraven, školjkast
ŽilavostKrhek
Trdota6 (po definiciji)
SijajSteklast, na razkolih bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Gostota2,55 - 2,63 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,518 – 1,520,
nβ = 1,522 – 1,524,
nγ = 1,522 – 1,525
Dvolomnostδ = 0,005 – 0,006
PleohroizemBrezbarven
Kot 2VIzmerjen: 35° - 75°,
izračunan: 52° - 70°
DisperzijaRelativno močna, r > v
EkstinkcijaVzporedna z razkolom
Negativna/pozitivna elongacijaNobena
UltravijoličnafluorescencaNe fluorescira
Diagnostične značilnostiOd mikroklina se razlikuje po tem, da nima gridironskega dvojčičenja, od sanidina pa po večjem 2Vx.
Najpogostejše nečistočeNa,Fe,Ba,Rb,Ca
PretvorbeV sericit ali glino (običajno)
DrugoGlobok negativen relief
Sklici[1][2][3]

Ortoklaz,alkalni glinenec,kalijev glinenec alivalencianit jetektosilikatnimineral skemijsko formulo KAlSi3O8 in pomembna sestavinamagmatskih kamnin. Njegovo ime je nastalo izgrških besedὀρθός [orthos], ki pomeniraven alipravi inκλάσις [klasis], ki pomenizlom in se nanaša na njegovirazkolni ravnini, ki sta med seboj pravokotni.

Poldragmesečev kamen je sestavljen pretežno iz ortoklaza.

Nastanek in podvrste

[uredi |uredi kodo]

Ortoklaz je sestavina večinegranitov in drugih felzičnih magmatskih kamnin. Vpegmatitu pogosto tvori velike kristale in vtrošnike.

Čistikalijev končni člen vrste ortoklazov tvoritrdno raztopino zalbitom, ki je čistinatrijev končni člen vrste s kemijsko formulo NaAlSi3O8. Med počasnim ohlajanjem vZemljini notranjosti so se najprej izkristalizirali lističi z natrijem bogatega albita, s čimer se preostali del taline bogatil s kalijem. Tako nastala intimna zmes obeh glinencev se imenujepertit.

Visokotemperaturnipolimorf ortoklaza jesanidin, ki je pogosta sestavina hitro ohlajenih vulkanskih kamnin, kot soobsidian in felzične piroklastične kamnine. Njegova pomembna nahajališča so vtrahitih v Drachenfelsu (Nemčija). Nizkotemperaturni polimorf ortoklaza jemikroklin. Tretji polimorf jeadular, poimenovan po pogorju Adula vŠvici, ki se pojavlja v nizkotemperaturnih hidrotermalnih depozitih.

Največji dokumentiranikristal ortoklaza, ki je meril približno 10 × 10 × 0,4 m in tehtal približno 100 ton, so našli naUralu (Ruska federacija).[4]

VSloveniji je v večjih kristalnih zrnih bele do rumene barve v pegmatitih severne Slovenije in granitnih porfirjih južno odČrne na Koroškem.[5]

Uporaba

[uredi |uredi kodo]
Mesečev kamen (adular) s premerom 23 mm (Minas Gerais,Brazilija)

Ortoklaz je skupaj z drugimi glinenci pogosta surovina za proizvodnjo nekaterih vrststekla,keramike, na primerporcelana, in mehanskih čistilnih sredstev.

Nekatere intimne zmesi ortoklaza in albita imajo privlačen bledsijaj. Imenujejo selunin kamen in se uporabljajo za izdelavonakita. Večina luninih kamnov je prosojna in bele barve, pojavljajo pa se tudi sivi in breskovi toni. Njihov sijaj se v gemologiji imenuje adularescenca in je običajno opisan kot "kremasto ali srebrnkasto bel z valovitim nadihom". Lunin kamen je državni kamen ameriške državeFloride.

Poldrag kamen z imenommavrični lunin kamen je brezbarven različeklabradorita in se od pravega luninega kamna razlikuje po večji prozornosti in igri barv. Njuna vrednost in trajnost sta približno enaki.

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. Mindat
  2. Handbook of Mineralogy
  3. Webmineral
  4. P. C. Rickwood (1981).»The largest crystals«(PDF).American Mineralogist.66: 885–907.
  5. R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 99.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]
Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ortoklaz&oldid=5746249«
Kategorije:
Skrita kategorija:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp