Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Oradea

Koordinati:47°3′14″N21°56′2″E /47.05389°N 21.93389°E /47.05389; 21.93389
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oradea

Nagyvárad
Großwardein
Zastava Oradea
Zastava
Grb Oradea
Grb
Oradea se nahaja v Romunija
Oradea
Oradea
Koordinati:47°3′14″N21°56′2″E /47.05389°N 21.93389°E /47.05389; 21.93389
Država Romunija
OkrožjeOkrožje BihorBihor
Nadm. višina
142 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
  Skupno196.367
Časovni pasUTC+2 (vzhodnoevropski)
  PoletniUTC+3
Poštna številka
410xxx
Omrežna skupina+40 (0)259
Avtomobilska oznakaBH

Oradea (madžarskoNagyvárad,nemškoGroßwardein; starinsko slovenskoVeliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodniRomuniji, upravni sedežokrožja Bihor.

Je osrednje mesto zgodovinske pokrajineKrišane (Crișana). Leži v dolini rekeHitri Kriš (Crișul Repede), kjer le-ta iz hribovjaBihor izstopi vPanonsko nižino. Hitri Kriš teče skozi središče mesta. Oradea je 12 kilometrov oddaljena od Borșa, enega prometnejših mejnih prehodov zMadžarsko.

Mesto je v virih prvič omenjeno kotVaradinum leta 1113. Leta 1241 so ga opustošiliMongoli. V 14. in 15. stoletju se je razvilo v duhurenesanse; med drugim je v njem deloval eden prvih evropskihobservatorijev, katerega astronomi so njegovo lego uporabljali kotničelni poldnevnik. V letih 1660–1692 je bilo podosmansko oblastjo. Po povratku podogrsko oblast so mesto obnovili vbaročnem slogu. Od koncaprve svetovne vojne mesto pripada Romuniji, z izjemo obdobja 1940–1945, ko ga je zasedala Madžarska.

Je regionalno kulturno in gospodarsko središče ter eno najpremožnejših romunskih mest. V zadnjih letih se razvijaturizem, predvsem po zaslugiart nouveau arhitekture z začetka 20. stoletja in termalnih vrelcev v okolici mesta.

Prebivalstvo

[uredi |uredi kodo]

Ob popisu prebivalstva leta 2011 je občina Oradea imela 196 367 prebivalcev, kar je okoli 10 000 manj, kot so jih zabeležili na prejšnjem popisu 2002. Etnična sestava je bila naslednja:[1]

  • Romuni: 132 718 (67,59 %)
  • Madžari: 45 305 (23,07 %)
  • Romi: 2132 (1,08 %)
  • Slovaki: 425 (0,22 %)
  • Nemci: 336 (0,17 %)
  • drugi in neopredeljeni: 15 451 (7,87 %)

Mesto je zgodovinsko imelo avtohtono madžarsko, nemško injudovsko skupnost. Nemška skupnost v Oradei datira v 18. stoletje in so jo sestavljali predvsemŠvabi inSasi, kot tudiAvstrijci. Ob koncu 19. stoletja je v mestu živelo okoli 1400 Nemcev, njihovo število pa je upadlo po koncudruge svetovne vojne, ko je Romunija številne etnične Nemce deportirala vSovjetsko zvezo.[2] Judje so pravico bivanja in trgovanja v kateremkoli predelu mesta dobili v prvi polovici 19. stoletja, v začetku 20. stoletja pa so se vzpeli v mestni hierarhiji. V drugi svetovni vojni je madžarska kolaborantska oblast varadinske Jude odrinila na družbeni rob; spomladi 1944 ponemškem posredovanju jih je zaprla vgeto, nato pa večino deportirala vkoncentracijska taborišča.[2][3] Madžarska skupnost v Oradei je tretja največja v Romuniji, zaTârgu Mureșem inCluj Napoco. V mestu delujejo številne šole, kulturne ustanove in mediji v madžarskem jeziku.

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. 12»Populația stabilă după etnie – județe, municipii, orașe, comune« (v romunščini). Recensamantul Populatiei si Locuintelor. Pridobljeno 12. februarja 2022.
  2. 12Schon, Dezso (1981).A tegnap varosa. Tel Aviv: Grosswardein Society in Israel. str. 14.
  3. »Oradea - An Introduction to its Jewish History«.JewishGen.org (v angleščini).november 2004. Pridobljeno 10. januarja 2025.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Oradea.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na:Oradea
Mednarodno
Nacionalno
Geografsko
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oradea&oldid=6369562«
Kategorija:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp