Ópera jeglasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo terplešejo, spremlja pa jihorkester. Opera je kombinacijadramatičnezgodbe,glasbe inpetja, scene, luči, kostumov, posebnih učinkov in pogosto tudiplesa. Hkrati pa z besedoopera označujemo tudioperno hišo, zgradbo (stavbo), kjer se uprizarjajo operna dela.
Operno besedilo se imenuje libreto. Pisec opernega besedila je libretist, pisec glasbe je skladatelj. Note, ki jih uporabljajo pevci in orkester se imenujejo partitura. Opera ima več delov, npr. uvertura (uvodna glasba), arija (operni spev enega pevca), ter dejanja in prizori.
Beseda opera izhaja izlatinske besedeopus, ki pomeni »delo«.
Sopran je najvišji péti glas. Ta glas pojejo predvsem ženske ter mladi dečki. Sopran pogosto pojejo junakinje oper.Mezzosopran je srednje visoki ženski glas. V operi ga pojejo starejši ženski liki, kot npr. matere, zapeljive junakinje,...Alt je najnižji ženski glas. Liki s takim glasom so predvsem stare ženske terčarovnice.
Tenor je najvišji moški glas v večini oper. Po navadi je lik s tem glasomheroj oz. oseba v katero je zaljubljena junakinja.Bariton je srednji moški glas. Ta glas po navadi pooseblja zločinca.Bas je najnižji moški glas. Ta glas v resnih operah pooseblja določeno starost in modrost, pri komični operi pa predstavlja starejšo smešno osebo.
Za opero so poleg opernih pevcev pomembni tudiscenografi,kostumografi,orkester,... in sevedaskladatelj. Zelo so pomembni za uspeh opere, saj je od njih odvisna vsebina, dogajanje, prizorišče dogodkov,... Opera je torej skupek truda in dela mnogih ljudi.
Vemo, da je prvo opero napisalitalijanskiskladateljJacopo Peri, imenovala se jeDafne, prvič pa so jo izvedli vFirencah leta1597. Italijanska besedaopera izhaja iz latinskega glagolaoperare, ki pomeni »delati«. Zato se bi naj beseda opera uporabljala kot oznaka za katerokoli opravilo, dejanje, umetnino ali literarno delo. Tako je imela beseda opera že od samega začetka vsesplošen pomen, šele po preteku par stoletij je pomen prešel iz splošnega dela na scensko glasbeno-gledališko delo. Opera nastane na prelomu renesanse in baroka. Skupina umetnikov se je okoli leta1600 začela zbirati vFirencah. Ukvarjala se je z vlogoglasbe vgrški tragediji ter izumila način petja, v katerem so se toni in ritmi ujemali z besednimi podatki. Sprva je besedilo spremljal samočembalo.
Veliki mojstermadrigalaClaudio Monteverdi je prevzel ta načinpetja, a ga je kombiniral z madrigalom in tako ustvaril osnovo zaarije. Uveljavil je splošno operno formulo: pete solističnearije, dueti in večji ansambli, čvrsti zbori, inštrumentalne uverture ter medigre, ki spremljajo spreminjanje odrske scene. Monteverdi je napisal operno mojstrovino z naslovomOrfej leta1607. VFirencah inBenetkah se je opera zelo uveljavila leta1637.Orkestri so se povečali in postajali za opero čedalje pomembnejši.Opera je pognala globoke korenine tudi vItaliji. Najbolj znan skladatelj je bilJean-Baptiste Lully, FrancozJean-Philippe Rameau pa je širil opero vFranciji.Ludvik XIV. je bil operi zelo naklonjen, zato se je v Franciji hitro razširila.
Angleško opero pa je razvilHenry Purcell, ki je napisal prvo pristno angleško opero z naslovomDido in Enej.NemškiskladateljGeorg Friedrich Händel je napisal veliko oper, med najbolj znanimi pa je operaRinaldo. Okoli leta1740 je zanimanje za opero začelo upadati. Čeprav opera gledalcem ni bila več zanimiva, soskladatelji še zmeraj vztrajali in pisali nove.
Glasbena scena se je preselila naDunaj, saj se je pojavil Mozart, ki je pisal genialne opere. Tako je opera spet zaživela.
V Mozartovem obdobju (konec 18. stoletja) se je opera razdelila v tri smeri. Prva je bila klasična (opera seria), v kateri so nastopali bogovi in junaki. Njeno bolj sproščeno nasprotje je bila komična opera (opera buffa) v kateri so bili upodobljeni liki iz italijanskega meščanskega življenja. Gledalcem pa je bila všeč spevoigra (singspiel), ker je bila peta in govorjena v domačem oziromanemškem jeziku.
Mozart je bil pravi čudežni otrok, ki je že pri dvanajstih letih napisal svojo prvo komično opero. Njegove najbolj znane komične opere pa soFigarova svatba,Don Juan inTake so vse. Vendar je pisal vse tri smeri opere. postal dunajska moda in vsi so si po ulicah žvižgali njegove napeve. Mozartovo najbolj globoko delo pa jeČarobna piščal.
V 19. stoletju je bila opera zelo priljubljena. Vedno bolj pomembni so postajali vokali, vsebina oper pa čedalje manj. Operni pevci so postali zvezdniki. Ena izmed njih je bila tudi Rossinijeva žena.
Rossini je ustvarjal vse tri vrste oper, njegove najboljše pa so bile komične, v katerih je opisoval humorno stran življenja. Njegova najslavnejša in največkrat izvajana opera sploh je bilaSeviljski brivec. Rossinijeva zadnja opera je bilaViljem Tell.
Wagner je napisal verjetno največji ustvarjalni napor enega samega človeka, to delo se imenujeNibelunški prstan. Ta opera traja kar štiri dni po štiri ure. Wagner je bil pomemben predvsem za uveljavitev in razvoj nemške opere. V zadnjem Wagnerjevem deluParsifal se do popolnosti spajajo besede,glasba, kostumi in scena.
Slaven je postal z operoNabucco, ki so jo tisti mesec prvič uprizorili v operiLa Scala vMilanu, v trenutku je postala uspešnica. Pri Verdiju so se opere začele in končale s petjem, brez orkestra. V Verdijevih operah je imelorkester spremljevalno vlogo, ne pa vodilne.Vse Verdijeve opere so polne živega dogajanja, mnoge njegove melodije pa so tako znane, da so postale superklasika. Znana uspešnica je na primer velika koračnica izAide. Verdi je celo plačeval lajnarjem na ulici, da je ne bi igrali.Ko je umrl, se je na milanske ulice zgrnilo več kot dvesto tisoč ljudi. Med pogrebnim sprevodom je množica nežno brundala napev iz njegove opereNabucco, ki je tako prevzel njihove dedke in babice skoraj šestdeset let pred tem.
V 19. stoletju pa je bila tudi zelo znana operaGeorgesa Bizeta, ki govori o cigankiCarmen.
Opera je dandanes to, kar je zmeraj bila – splet umetnosti, odrske obrti in velikih poslov. Nove skladbe oziroma opere niso tako priljubljene kot starejše uspešnice. Ena redkih oper, ki je resnično uspela v dvajsetem stoletju, je bila operaVojček, ki jo je napisalAlban Berg. Moderna tehnologija se je dodobra zasidrala že tudi v samih opernih hišah z najrazličnejšimi scenskimi, video in avdioefekti. Med najbolj znanimi opernimi pevci današnjega časa je tenoristLuciano Pavarotti.VSloveniji imamo dve operni hiši, in sicerLjubljansko inMariborsko opero. V svetu pa so najbolj znane opere vMilanu (La Scala),Sydneyju, naDunaju, vNew Yorku (Metropolitanska opera), vLondonu (Covent Garden) in vBuenos Airesu (Teatro Colon).
