Ta članekpotrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravilaslogovnega priročnika. Razlog za to je:nesmiselno dodani podatki, manjkajo notranje povezave, uporaba sedanjika za pretekle dogodke. Prosimo, danam pomagaš izboljšati ta članek.
Onesnaženje,onesnaževanje alikontaminacija je prisotnost nezaželenesnovi alidelcev v drugi snovi. Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije:biološki,kemijski inradioaktivni. Proces, s katerim nastaja onesnaženje, se imenujeonesnaževanje ali s tujkokontaminiranje. Onesnaženje nastopa v obliki kemičnih snovi ali energije (svetloba, hrup,toplota). Onesnažila so lahko tujki v okolju, lahko pa so stalno prisotni. O onesnaženju pa govorimo, ko njihova količina naraste nad določeno mejo. Onesnaževanje je lahko definirano kot točkovni ali pa razpršeni vir onesnaževanja. Blacksmith institute vsako leto izda seznam najbolj onesnaženih svetovnih mest. Na seznamu za leto 2007 se nahajajoAzerbajdžan,Kitajska,Indija,Peru,Rusija,Ukrajina inZambija.[1]
Onesnaženost zraka je bila vedno z nami.Viri onesnaževanja so različni. Revija Science je izdala leta 1983 članek, v katerem trdi, da na stropu prazgodovinskih jam obstaja zadosten dokaz za visoke ravni onesnaženja, ki so bile povezane z neustreznim prezračevanjem ob odprtem ognju. Zdi se, da je bilo tudi pridobivanje Kitajske civilizacije.
Prvi podatki o onesnaženju so bili zapisani že med 9. in 13. stoletjem, in sicer s strani učenjakovperzijske kulture. Dotaknili so se problema onesnaženja zraka, vode, tal ter tudi odlaganja odpadkov.[2]Kralj Edvard I je prepovedal sežiganje premoga na morju potem, ko je vAngliji dim postal resen problem. V času industrijske revolucije je onesnaženje zraka predstavljalo vedno večji problem. VLondonu se je pojavil poleg tega tudi problem kakovosti pitne vode, kar je pripeljalo do izgradnje mestne kanalizacije.[3][4]
Onesnaževanje kot ga poznamo danes, se je rodilo z industrijsko evolucijo. S prodorom velikih tovarn ter uporabo fosilnih goriv je bila zelo hitro poslabšana kvaliteta tako vode, zraka ter zemlje. Že leta 1881 sta prvi dve Ameriški mesti,Chicago inCincinnati uvedli zakonodajo ki je bila za takratne čase prijazna za okolje. V začetku 20 stoletje je bil ustanovljen tudi Urad za preprečevanje onesnaževanja kot del Notranjega ministrstva. Občasno so se zaradi ekstremnega onesnaženja kriteriji Urada tudi prilagodili razmeram.[5]
Posledice razlitja tankerja Amoco Cadiz na obaliIz tega tanka v kraju Bhopal, Indija je ušel plin, ki je posredno ter neposredno povzročil smrt več kot 15.000 osebBiološko onesnaženavoda
Onesnaževanje je postalo aktualno vprašanje po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi produktov vojaških testiranj nuklearnega orožja, in sicer v obliki radioaktivnih padavin. Kmalu zatem se je zgodil še en dogodek, in sicer v Londonu leta 1952, "The Great Smog"[6], pojav zaradi katerega je umrlo najmanj 4000 ljudi. To je izzvalo nastanek nekaj prvih večjih sodobnih okoljskih zakonodaj po letu 1956.
Onesnaževanje je bilo deležno vedno večje javne pozornosti tudi v ZDA med leti 1950 ter do začetka 1970-ih, ko je kongres sprejel zakon o nadzoru hrupa, zakon o kakovosti zraka, zakon o čistih vodah in zakon o nacionalni okoljski politiki. Primeri lokalnih onesnaženj, kot so npr. odpadPCB v reki Hudson, ki je onesnažila živelj v reki do te mere, da je bil prepovedan za uživanje (ribe..), dolgotrajna onesnaženja zdioxin v Love Canalu,Chromium-6 odpadki v Kaliforniji so botrovali uvedbi novega, zelo strogega zakona v letu 1980.Poleg teh onesnaženj so bili odmevni tudi podatki o jedrskih odpadkih, vendar predvsem v Rusiji, na lokacijiLake Karachay, ki je bil imenovan celo kot najbolj onesnažen kraj na svetu.
Jedrska orožja so bila preizkušana v obdobju hladne vojne, včasih tudi blizu naseljenih območij. Čeprav je jedrska tehnika domena visoke tehnologije, je vseeno dovzetna tudi za napake, kar se vidi na primerih nekaj večjih nesreč.Otok treh milj inČernobil sta taka primera, iz katerih je razvidno, kaj lahko radioaktivno onesnaženje povzroči življenju.Mednarodne katastrofe kot npr.Amoco Cadiz tankerja na obalah Anglije leta 1978 in pa katastrofa vBhopalu leta 1984 so prikazale predvsem dejstvo, da je cena preprečevanja bistveno nižja od tiste, ki jo potrebno plačati ob katastrofi. Prav tako je bilo jasno, da onesnaženje ne pozna ne nacionalnih ne političnih meja med državami. Vse večje splošno onesnaženje je tudi spodbudilo ljudi k ustanavljanju neprofitnih nevladnih organizacij, katerih cilj je preprečevanje onesnaženja.
Radioaktivno onesnaženje, ki je rezultat aktivnosti v 20. stoletju s strani atomske fizike, kot npr. raziskave jedrskega orožja, medicine ter pridobivanja energije.
Toplotno onesnaženje, ki se kaže kot vpliv človeka na naravno temperaturo (npr. dvig temperature reke Save pri Krškem za okrog 1,2 stopinje Celzija).
Vidno onesnaženje, označi vpliv človeka na naravo ter njeno degradiranje, npr. daljnovodi, jezovi, avtoceste, železnice, letala, rudniki ter smetišča.
Toksikološki ter Okoljski Zdravstveni Informacijski program (TEHIP)[8] at theUnited States National Library of Medicine (NLM) vzdržuje zahtevno toksikološke teokoljske informacije, katere so dostopne javnosti. Mape se nanašajo na Združene Države Amerike. Podobno funkcijo v Evropi opravlja Komisija EU za zdravstvo[9] ter Komisija EU za okolje[10]. Tako Ameriška kot tudi evropska organizacija ima na svoji internetni strani objavljene mape s podatki o onesnaženosti[11].
Kontrola onesnaževanja je nadzor nad vrsto ter količino vnesenih onesnaževalcev v okolje. Brez tega nadzora bi preveč degradirali naravno okolje te s tem povzročili nepopravljivo škodo.
Radioaktivna kontaminacija je na srečo sorazmerno redek pojav, pomeni pa onesnaženje zradioaktivnimi delci. Najbolj znano radioaktivno onesnaženje je bilačernobilska nesreča, ko je obeksploziji dela jedrske elektrarne vozračje ušloveč ton radioaktivnega prahu.
Po drugi svetovni vojni se je v industrijskih deželah pričel skokovit razvoj sintetske organske kemije in uporaba desettisočev novih umetnih spojin ali kemikalij, ki jih prej vnaravi nikoli ni bilo, njihov učinek na človeka inokolje nikomur ni bil znan. Med temi spojinami in izdelki so bili tudi najhujši strupi, kamor spadajo tudiklorirani ciklični ogljikovodiki,pesticidi,dioksini,klorfenili, PCB, PCN, PCT in mnoge druge neklorirane spojine,težke kovine, razneradioaktivne snovi ter razne trdne, tekoče ter plinaste snovi. Pogosto se prav te snovi uporabljajo pri proizvodnjielektronskih komponent inračunalnikov. Glavne skupine nevarnih industrijskih odpadkov so; gošče izčistilnih naprav, odpadki izlakirnic, odpadki sintetskihhladilnih sredstev,mineralnih olj,galvanskih gošč,gudrona, odpadki kloriranih in nekloriranihtopil,detergentov, odpadkiusnjarske industrije, odpadki izbolnišnic in živalskih farm. Leta 1962 je slovenska industrija elektronike in elektrotehnikeIskra uvedla v redno proizvodnjokondenzatorjev, z desetletno zamudo za svetovnimi proizvajalci, uporabo impregnacijskega sredstvaPCB, z namenom izkoristiti odlične izolacijske lastnosti innerazgradljivost tega sredstva.[navedi vir] Sredstvo so pričeli proizvajati že leta 1929 v Belgiji vendar so prikrivali kupcem njegovo uničujoče delovanje na žive organizme in okolje.[navedi vir] Proizvodnja je tekla nemoteno do leta 1983 obenem pa tudi transport PCB-ja v okolje z odvozom odpadkov nasmetišča, vodplake ter zizhlapevanjem vzrak.[navedi vir] Prve analize vode na onesnaženje s PCB so opravili v Sloveniji z vodoKrupe leta 1977.[navedi vir] Do leta 1983 so bile vse analize negativne, potem pa je izbruhnilo, Krupa je bila zastrupljena.[navedi vir] Šele takrat se je pokazalo da je Slovenija popolnoma nepripravljena na odstranjevanje industrijskih odpadkov, saj tega področja ni pokrivala nobena vejaznanosti kot sokemija,fizika,medicina,zakonodaja, najslabše pa se je odrezalozdravstveno varstvo.[navedi vir]Medicina dela npr. sploh ni bila usposobljena zaciljne preiskave na zastrupitev s PCB.[navedi vir] Prvi zakon zaodlaganje odpadkov smo v Sloveniji dobili šele leta 1978 in še to v zelo okrnjeni obliki.
Vir;Glasilo SOZD Iskra - Posebna izdaja 20. Novembra 1985 obProblemski konferenci s področja varstva okolja v SOZD ISKRA/Povzetek člankaZnanost in okolje mag. Svetozarja Poliča na strani 17/
Prva konferenca o problematiki industrijskih odpadkov v Sloveniji
Industrija SOZD Iskra se je leta 1985 prva v Sloveniji soočila z velikimi problemi industrijskih odpadkov in njihovimi vplivi navarstvo okolja terekologijo.Iskra je bila zadolžena zapolicentrični razvoj Slovenije in je imela svoje tovarne locirane v različnih regijah v Sloveniji. Policentričnost je povzročala težave na področjulogistike,energetike,komunikacij, vodooskrbe, kadrovanja, kontrole kakovosti, odstranjevanja nevarnih industrijskih odpadkov ingospodarnosti. Zaradi cele vrste težav je sklicala v novembru 1985 problemsko konferenco v Ljubljani. Na konferenci so sodelovali številni predstavniki pomembnih republiških institucij, predstavniki industrije SOZD Iskra, DO Iskra Elementi, DO Iskra Kondenzatorji, DO Iskra Mikroelektronika, DO Iskra Telematika, Zavoda Republike Slovenije za varstvo pri delu, Inštituta Jožef Štefan, Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana, Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana, Sanitarnega inšpektorata Republike, Republiškega komiteja za varstvo okolja pred nesrečami in nevarnimi snovmi. Bilo je predstavljenih veliko primerov iz vsakdanje prakse in podatkov izanket, opravljenih v različnih tovarnah v Iskri. Veliko zaključkov te konference se je kasneje tudi realiziralo v praksi.
Vir;Glasilo SOZD Iskra 7. December 1985/ številka 42/
Ta razdelekpotrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in garazširite.(mesec ni naveden)
.jpg)
![[icon]](/mt/?noimg=&dark=on&url=https%3a%2f%2fsl.wikipedia.org%2f%2fsl.wikipedia.org%2fwiki%2fSlika%3aWiki_letter_w_cropped.svg)
