Oltenija (romunsko Oltenia, [olˈteni.a]), v starih virih tudiMala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodniRomuniji medDonavo, južnimiKarpati in rekoOlt.
Prvotni prebivalci Oltenije so biliDačani. Po koncuTrajanovih dačanskih vojn je bila leta 106 priključena kRimskemu cesarstvu. Med vladavino cesarjaHadrijana je leta 129 kotDacia Inferior (Spodnja Dakija) skupaj zDacio Superior (Gornja Dakija, sedanjaTransilvanija) postala delrimske Dakije. Z upravnimi reformamiMarka Avrelija (tres Daciae,tri Dakije) se je Oltenija preimenovala vDacio Malvensis (Malvska Dakija) z največjim mestom in upravnim središčemRomula ali Malva. Med rimsko okupacijo so regijo kolonizirali z veteranirimskih legij. Po umiku rimske uprave na jug preko Donave konec 3. stoletja, so v Olteniji kot rimskifederati zavladaliGoti. V poznem 4. stoletju je prišla pod oblastTajfalov, ki so vladali do invazijeHunov.
Po letu 681 je bila Oltenija z nekaj prekinitvami delPrvega bolgarskega cesarstva
Leta 1233 jeOgrsko kraljestvo v zahodnem delu regije ustanovilo Severinsko banovino, ki je obstajala dobitke pri Mohaču leta 1526.
Leta 1247 je bila v Olteniji ustanovljena država, v kateri je vladal vojvoda ali knezLitovoi, v 14. stoletju pa se je začel vzpon srednjeveške kneževineVlaške, katero je v Olteniji zastopal»veliki craiovski ban«. Sedež banov je bil sprva vStrehai, potem pa se je preselil vCraiovo. Položaj oltenskega bana se je kasneje štel za najvišjega v vlaški hierarhiji. Od poznega 15. stoletja do približno leta 1550 so položaj zasedali predvsem člani družine Craiovești. Položaj bana je obstajal do leta 1831.
V 15. stoletju je Vlaška priznala suverenostOsmanskega cesarstva in plačevala letni tribut. V zameno je kot vazal obdržala svojo avtonomijo. Mnogo banov iz družine Craiovești je sodelovalo s turškimi oblastmi, nakateri, med njimiMihael Hrabri, pa so se borili proti njim in za krajša obdobja izborilo neodvisnost.
Leta 1716 je Osmansko cesarstvo sklenilo, da vlaških vojvod/knezov ne bo več izbiralo med vlaškimibojarji, ampak bo na njihov položaj imenovalo tuje guvernerje. Guvernerji so bili pravilomaGrki izistanbulske četrti Fanar. Obdobje njihove vladavine se zato imenujefanariotsko obdobje.
Dve leti kasneje je bila Oltenija skladno sPožarevsko mirovno pogodbo odcepljena od Vlaške in priključena kHabsburški monarhiji,de facto pa je bila pod avstrijsko okupacijo že od leta 1716. Leta 1737 je bila med vladavino Konstantina Mavrokordata vrnjena Vlaški. Med avstrijsko okupacijo je bila Oltenija edini del podonavskih kneževin, izjema jeBukovina, ki je doživelarazsvetljeni absolutizem in avstrijsko upravo. Oba sta med konzervativnimi bojaji kmalu naletala na precejšnje nasprotovanje. Avstrijce so na začetku sprejeli kot osvoboditelje, zaradi uvedbe togih upravnih, davčnih, sodnih in političnih reform, ki so pomenile centralizacijo oblasti, ukinitev privilegijev bojarjev in uvedbo davkov za kmete, pa so nanje kmalu začeli gledati kot na okupatorje.
Leta 1761 se je rezidenca banov preselila vBukarešto, kar je hkrati pomenilo korak k centralizaciji države. Bojarje iz Craiove je predstavljalkajmakam. Tako je ostalo do smrti zadjega bana Barbuja Văcărescuja leta 1832.
Leta 1821 sta bili Oltenija in okrožje Gorž središče vstajeTudorja Vladimirescuja. Vladimirescu je na začetku zbral svojepandurje in se zanašal na mrežo utrjenih samostanov, med njimi Tismana in Strehaia. Vstaja je zaradi njegovega paktiranja z Osmanskim cesarstvom propadla in se končala s Tudorjevo usmrtitvijo.
_-_Stem%25C4%2583.png)
Tradicionalniheraldični simbol Oltenije in Severinske banovine je zlat lev na rdečem ščitu. V sodobnem romunskem grbu je oltenski grb na spodnjem levemu ščitu. Na njem je upodobljen zlat lev z mečem, ki stoji na zlatem Trajanovem mostu v Drobeti-Turnu Severinu.
.jpg)
Oltenija obsega celi okrožji
in dele okrožij
Glavno mesto Oltenije jeCraiova, ki je bila njeno središče tudi dolgo obdobje srednjega veka. Prvo srednjeveško središe Oltenije in Severinske banovine je bil Turnu Severin, antična Drobeta, pri nekdanjem rimskem mostu čez Donavo, ki ga je za cesarjaTrajana zgradilApolodor iz Damaska.
| |
|---|---|
Banat (1918–)a |
|
Dobrudža (1878–) |
|
Moldavija (1859–)b |
|
Transilvanija (1918–)ae | |
Vlaška (1859–)b | |
| |
