 | Članeknenavaja nobenegavira. Prosimo, pomagajte gaizboljšati z dodatnimizanesljivimi viri. Vsa sporna vsebina, ki nipreverljiva, se sme kadar koli odstraniti.(mesec ni naveden) (Spoznajte, kdaj in kako odstraniti to sporočilo) |
Okultácija (alizakrítje;latinsko occultatio -skrivanje,prikrivanje,tajenje < occultare -skrivati,prikrivati,tajiti) je vastronomijipojav, ko enonebesno telo, gledano zZemlje, zakrije drugega v ozadju.
Okultacije so tudiprehodi (tranziti) inmrki (eklipse). Prehodi se nanašajo na primere kadar je bližnje telo navidezno manjše od oddaljenega, kot staprehod Merkurja aliVenere poSončevi ploskvi. Mrki pa se v splošnem nanašajo na pojave kjer se eno telogiblje vsenci drugega, na primerLunin aliSončev mrk, kjer se pri prvem Luna giblje v Zemljini senci, pri drugem pa je navidezni premer Lune enak Sončevemu, tako da Luna v celoti ali delno zatemni Sonce. Vsi trije pojavi so vidna posledicasizigije.
Kadar se pojavi okultacija, se pojavi tudi mrk. V Sončevem mrku se Luna fizično giblje med Zemljo in Soncem, in tako zakrije del ali celoto Sonca. Čeprav ta pojav po navadi imenujemo »mrk«, je izraz zavajujoč, saj Luna ni v Sončevi 'senci', ampak je v okultaciji z njim. Kadar je Luna v okultaciji s Soncem, vrže majhno senco nazemeljsko površje in tako dejansko delno zakrije Zemljo. »Sončev mrk« je tako okultacija Sonca z Luno, videna z Zemlje, in hkrati delni mrk Zemlje z Lunino senco.
Za razliko od Sončevega je »Lunin mrk« pravi mrk, saj se Luna giblje v Zemljino senco. Gledano z Luninega površja se tedaj Zemlja giblje med Luno in Soncem in je v okultaciji s Soncem, kar bi videl morebitni tamkajšnji opazovalec. Posledica vsakega mrka je tako tudi okultacija.
Največkrat se pojem okultacije uporablja za relativno pogoste dogodke, ko Luna pri svojemkroženju okoli Zemlje zakrije kakšno svetlozvezdo. Ker Luna nima atmosfere in ker zvezde nimajo znatne kotne velikosti, zvezda izgine ali se pojavi v trenutku na Luninem robu. Še posebej so zanimivi za opazovanje primeri, ko se zvezda pojavi na temnem robu, saj ni bleščanja, in je pojav lažje in natančneje opazovati.
Luninatirnica je nagnjena glede naravnino ekliptike, tako da je lahko vsaka zvezda z ekliptično širino β manjšo od 6,5 stopinj v okultaciji z Luno. Takšne zvezde znavideznim sijem do 1m, ki so dovolj blizu elkliptike, so:Regul,Spika inAntares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugiplaneti. Trenutno je možna okultacija zAldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcijaPoluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti.
Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopskedvojnice. Z zgodnjimi raziskavamiradijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolgavalovna dolžinaradijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta1964 so z lunino okultacijomegliceRakovice, ugotovili da gre za močanrentgenski vir.
Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna.
20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Navedene so okultacije in prehodi svetlejših zvezd in planetov Osončja med letoma 1800 in 2100.
| dan | čas (UT) | planet v ospredju | telo v ozadju |
|---|---|---|---|
| 9. december1802 | 7:36 | Merkur | Akrab (β Sco) |
| 9. december1808 | 20:34 | Merkur | Saturn |
| 22. december1810 | 6:32 | Venera | Nergal (ξ² Sag) |
| 3. januar1818 | 21:52 | Venera | Jupiter |
| 11. julij1825 | 9:10 | Venera | δ Bika (δ¹ Tau) |
| 11. julij1837 | 12:50 | Merkur | Propus (η Gem) |
| 9. maj1841 | 19:35 | Venera | Elektra (17 Tau) |
| 27. september1843 | 18:00 | Venera | Zavija (η Vir) |
| 16. december1850 | 11:28 | Merkur | Kaus Borealis (λ Sag) |
| 22. maj1855 | 5:04 | Venera | Mebsuta (ε Gem) |
| 30. junij1857 | 0:25 | Saturn | Vasat (δ Gem) |
| 5. december1865 | 14:20 | Merkur | Kaus Borealis (λ Sag) |
| 28. februar1876 | 5:13 | Jupiter | Akrab (β Sco) |
| 7. junij1881 | 20:54 | Merkur | Mebsuta (ε Gem) |
| 9. december1906 | 17:40 | Venera | Akrab (β Sco) |
| 27. julij1910 | 2:53 | Venera | Propus (η Gem) |
| 10. junij1940 | 2:21 | Merkur | Mebsuta (ε Gem) |
| 25. oktober1947 | 1:45 | Venera | Zuben el genub (α Lib) |
| 7. julij1959 | 14:30 | Venera | Regul (α Leo) |
| 27. september1965 | 15:31 | Merkur | Eta Virginis |
| 13. maj1971 | 20:00 | Jupiter | Akrab (β Sco) (obe komponenti) |
| 8. april1976 | 1:00 | Mars | Mebsuta (ε Gem) |
| 17. november1981 | 14:27 | Venera | Nunki (σ Sgr) |
| 19. november1984 | 1:32 | Venera | Kaus Borealis (λ Sag) |
| 17. februar2035 | 15:19 | Venera | Albaldah (π Sag) |
| 11. oktober2044 | 22:00 | Venera | Regul (α Leo) |
| 23. februar2046 | 19:24 | Venera | Kapa (ρ¹ Sag) |
| 10. november2052 | 7:20 | Merkur | Zuben el genub (α Lib) |
| 22. november2065 | 12:45 | Venera | Jupiter |
| 15. julij2067 | 11:56 | Merkur | Neptun |
| 3. oktober2078 | 22:00 | Mars | Imad (θ Oph) |
| 11. avgust2079 | 1:30 | Merkur | Mars |
| 27. oktober2088 | 13:43 | Merkur | Jupiter |
| 7. april2094 | 10:48 | Merkur | Jupiter |
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
