Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje. Največkrat se govori o obsegu pri geometrijskih likih, čeprav pridejo v poštev tudi druge krivulje, kroga, srčnica. V takšnih primerih se še posebej obravnava dolžina loka krivulje.
Obsegmnogokotnika jevsota dolžin vseh njegovihstranic.
Obsegtrikotnika s stranicami dolžina,b inc je:

Obsegštirikotnika s stranicami dolžina,b,c ind je:

Obsegenakokrakega trikotnika z osnovnico dolžineb in krakoma dolžinea terpravokotnika s stranicama dolžina inb je:


Obsegpravilnega mnogokotnika zn stranicami dolžinea je:

Obsegenakostraničnega trikotnika inkvadrata s stranicami dolžinea je tako:


Obsegkrožnice je dan z njenimpremeromd ali spolmeromr:

oziroma sploščinokrogaS:

Tu je πmatematična konstantapi.
Približki za obsegelipse z glavnima polosemaa inb:
(Kepler, 1609)

(Euler, 1773)
![{\displaystyle o\approx \pi \left[{\frac {a+b}{2}}+{\sqrt {\frac {a^{2}+b^{2}}{2}}}\right]\,\!,}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2fabb6324843f8035c4e8abd8e9b22e34b9c2fd731&f=jpg&w=240)
![{\displaystyle o\approx \pi \left[{\frac {3}{2}}(a+b)-{\sqrt {ab}}\right]\,\!}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2fcca12f290b84d4e2ed6746bfcff1e669394a0abf&f=jpg&w=240)
ali:

Vsak približek jetočnejši od predhodnega.
Dobra približka je leta 1914 dalRamanudžan:
![{\displaystyle o\approx \pi \left[3(a+b)-{\sqrt {(3a+b)(a+3b)}}\right]=\pi (a+b)\left[3-{\sqrt {4-h}}\right]\,\!,}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2f835354480bc9c1bd90572f45d6846ae662a2235e&f=jpg&w=240)
![{\displaystyle o\approx \pi (a+b)\left[1+{\frac {3\left({\frac {a-b}{a+b}}\right)^{2}}{10+{\sqrt {4-3\left({\frac {a-b}{a+b}}\right)^{2}}}}}\right]=\pi \left(a+b\right)\left[1+{\frac {3h}{10+{\sqrt {4-3h}}}}\right]\,\!.}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2f263256bcbbb9e6485fc8782bcf3435ff8f291018&f=jpg&w=240)
kjer jeh parameter:

Tudi tukaj je drugi približek točnejši. Malo manj točen približek je med letoma 1904 in 1920 dal Lindner:
![{\displaystyle o\approx \pi (a+b)\left[1+{\frac {h}{8}}\right]^{2}\,\!.}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2f5bfa0b11eb69b023618b39502e62b5b02ceff845&f=jpg&w=240)
Obseg elipse s parametrom λ je:
![{\displaystyle o=\pi (a+b)\left[1+{\frac {\lambda ^{2}}{4}}+{\frac {\lambda ^{4}}{64}}+{\frac {\lambda ^{6}}{256}}+\cdots \right]=\pi (a+b)\left[1+\sum _{n=1}^{\infty }\left({\frac {(2n-2)!}{n!(n-1)!2^{2n-1}}}\right)^{2}\lambda ^{2n}\right]\,\!,}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2f479ca192a53c3afe8a85967c5bbf875e499f861f&f=jpg&w=240)
oziroma s parametromh:
![{\displaystyle o=\pi (a+b)\left[1+{\frac {h}{4}}+{\frac {h^{2}}{64}}+{\frac {h^{3}}{256}}+{\frac {25h^{4}}{16384}}+{\frac {49h^{5}}{65536}}+\cdots \right]=\pi (a+b)\sum _{n=0}^{\infty }{{1 \over 2} \choose n}^{2}h^{n}\,\!,}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2fcc8daa4652a7ac827658f86c041165fa46f1f0ab&f=jpg&w=240)
približek pa (Hudsonova enačba, 1917):

Hudsonovo enačbo po navadi pišejo s parametromL:

![{\displaystyle o\approx {\frac {\pi }{4}}(a+b)\left[3(1+L)+{\frac {1}{1-L}}\right]\,\!.}](/image.pl?url=https%3a%2f%2fwikimedia.org%2fapi%2frest_v1%2fmedia%2fmath%2frender%2fsvg%2f4f5e0e5716ef938a88692638c969ba742ed43135&f=jpg&w=240)
Poglejte si besedo
obseg ali
Obseg v Wikislovarju, prostem slovarju.