Provincia Noricum Norik | |
|---|---|
| okrog 40–4. stoletje | |
.png) | |
| Status | rimska provinca |
| Glavno mesto | Virunum |
| Religija | mnogoboštvo |
| Zgodovinska doba | antika |
• ukinitev keltskegaNoriškega kraljestva | okrog 40 |
• z Dioklecijanovimi reformami razdeljena na Obrežni in Notranji ali Sredozemski Norik | 4. stoletje |
| Danes del |  Avstrija Slovenija Nemčija |
Norik je bilarimska provinca, ki je obsegala večino sedanjeAvstrije in delSlovenije inBavarske. Na vzhodu je mejila na rimsko provincoPanonijo, na jugu naItalijo, na zahodu naRetijo in na severu na rekoDonavo.
Noriki so bili rodovno-plemenska zveza trinajst večinomakeltskih plemen, ki so v 2. stoletju pr. n. št. skupaj drugim največjim plemenom,Tavriski, ustanovila državno tvorbo, znano kotNoriško kraljestvo (Regnum Noricum).
Norik je bil do vključitve vRimsko cesarstvo neodvisna država, v kateri so vladali domačiknezi in je trgovala z Rimljani. Vdržavljanski vojni medJulijem Cezarjem inPompejem leta 48 pr. n. št. so bili na Cezarjevi strani. Leta 16 pr. n. št. so skupaj s Panonci napadli Histrijo, kjer jih je porazil prokonzulIlirika Publij Silij. Rimljani so po zmagi razglasili Norik za svojo provinco, vendar je obdržal status tributarnega kraljestva. Obdržal je svojo organizacijo in celo nazivRegnum Noricum (Noriško kraljestvo), vendar je bil pod nadzorom rimskegaprokurista.
Med vladavino cesarjaKlavdija I. (vladal 41-54) so Rimljani, očitno brez upiranja, Noriško kraljestvo priključili k svojemu cesarstvu. Zgodovinarji domnevajo, da je bila ta sprememba le formaliziranje nekaj let prej nastalega dejanskega stanja.
Med vladavinoAntonina Pija (vladal 138-161) se je v Noriku nastanila rimskaII. legijaPia, kasneje preimenovana vItalica. Njen poveljnik je bil istočasno tudiguverner province.
ZDioklecijanovidržavnimi reformami je bila provinca Norik razdeljana na Obrežni Norik (Noricum ripense), ki je obsegal severni Norik južno od Donave, in Notranji ali Sredozemski Norik (Noricum mediterraneum), ki je obsegal južni, bolj gorat del Norika. Meja med njima je potekala po grebenuVzodnih Alp. Oba Norika sta upravljalapraesesa. Oba sta spadala vdiocezoIlirik vpretorski prefekturi Italiji.
V 2. stoletju n. št. so Norik ogrožalemarkomanske vojne, kar je privedlo do propada ali zmanjšanja pomena nekaterih mest. Rimske upravne strukture so se ohranile tudi po propadu Rimskega imperija in so propadle šele obnaselitvi Slovanov inAvarov. Na ozemlju Norika je ostal precejšen del staroselcev. V zgodnjemsrednjem veku se je v južnem delu nekdanjega Norika razvila slovenska plemenska kneževinaKarantanija.
Rimske kolonije in glavna mesta v Noriku so bilaVirunum naGosposvetskem polju severno odCelovca,Teurnia priŠpitalu ob Dravi,Flavia Solva priLipnici naŠtajerskem v južni Avstriji,Celeia (Celje),Juvavum (Salzburg) terOvilava (Wels) inLauriacum (Lorch) vGornji Avstriji.
