Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Nijmegen

Koordinati:51°51′N5°52′E / 51.850°N 5.867°E /51.850; 5.867
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nijmegen

Nimeguen
Središče Nijmegna
Središče Nijmegna
Zastava Nijmegen
Zastava
Grb Nijmegen
Grb
Highlighted position of Nijmegen in a municipal map of Gelderland
Položaj v Gelderlandu
Koordinati:51°51′N5°52′E / 51.850°N 5.867°E /51.850; 5.867
DržavaNizozemskaNizozemska
ProvincaGelderland
ustanovljen98 kot Novio Magus
UstanoviteljTrajan
Upravljanje
 • TeloObčinski svet
 • županHubert Bruls (CDA)
Površina
 • Občina57,60 km2
 • Kopno53,62 km2
 • Voda3,98 km2
Nadm. višina29 m
Najvišja
88 m
Najnižja
7 m
Prebivalstvo
 (Občina, maj 2014; Urban and Metro, maj 2014)[4][5]
 • Občina168.840
 • Gostota3.149 preb./km2
 • Urbano
168.840
 • Metropolitansko obm.
287.517
DemonimNijmegenčan (Nijmegenaar)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
6500–6547, 6679, 6683
Omrežna številka024, 0481
Spletna stranwww.nijmegen.nl

Nijmegen (v lokalnem dialektuNimwèège,nemško:Nimwegen,latinsko:Noviomagus,francoščina:Nimègue,španščina initalijanščina]:Nimega) jemesto inobčina naNizozemskem v provinciGelderland, blizu meje zNemčijo. Velja za najstarejše nizozemsko mesto, saj je zgrajeno na temeljih starorimskega mesta Noviomagus, ustanovljenega leta 20 n. št. Mesto je znano po študentski štafeti, po prvotnih prebivalcih -Batavih - imenovaniBatatek.

Etimologija

[uredi |uredi kodo]

Rimsko imeNoviomagus je polatinjena oblika keltskega magos 'trg' in novio 'nov'. V času Karla Velikega se je mesto imenovaloNumaga, kasnejeNieumeghen ('Nieuw-megen') oz.Nymegen. V krajevnem narečju se je zaradi premeta wm → mw imenovalo še Nimwège, kar se je v nizozemščino sprejelo kot Nimwegen. V španščini in italijanščini je dvoglasnik onemel (Nimega), enako v francoščini in angleščini (Nimègue oz. Nimeguen).

Zgodovina

[uredi |uredi kodo]

Antika

[uredi |uredi kodo]
Pogled na rekoWaal in gradValkhof na slikiJana van Goyena, 1641

Nijmegen je najstarejše mesto v današnji Nizozemski in je leta 2005 praznovalo 2000. obletnico.[6] V časuRimskega cesarstva je bil Nijmegen delGermanskega limesa, meje med Rimskim cesarstvom in različnimi tako imenovanimigermanskimi območji. Na razgledni planoti nad dolino reke Waal so se Rimljani zaradi ugodne strateške lege utrdili že v 1. stoletju pr. n. št. V bližini rimskega tabora je bila tudi batavska vas (Oppidum Batavorum), ki pa je bila vBatavskem uporu opustošena, vendar kasneje tudi obnovljena.10. rimska legija je bila v Nijmegenu od leta 71 do 104. Rimljani so ustanovili nov, večji tabor zaX. legijo Gemino, da bi branila območje Ulpia Batavorum. V času rimske vladavine je bila na hribu nad rekoWaal zgrajena velika trdnjava (kastrum), kateree nekateri deli še obstajajo. Ob reki Waal, kjer se zdaj nahaja Waterkwartier, je nastala nova naselbina rimskega cesarjaTrajana med letom 98 našega štetja in 102 AD. pod imenomUlpia Noviomagus Batavorum prejela mestne pravice. Leta 103 je bila X. Gemina ponovno nameščena vVindoboni, današnjemDunaju, kar je morda bil velik udarec za gospodarstvo vasi okoli taborišča, saj je izgubilo okoli 5000 prebivalcev. Leta 104 je cesar Trajan preimenoval mesto, ki je postalo znano kot Ulpia Noviomagus Batavorum, na kratko Novio magus, kar je končni izvor današnjega imena.

Mesto je nastalo kot trgovsko naselje ob rimskem kastrumu. Tu je bila prednost, ker so lahko legionarji zaščitili trg in poleg tega, ker so legionarji potrebovali tudi veliko dobrin, za katere so lahko plačali tudi dobro ceno, saj so prejemali primerno plačo. Ime Nijmegen torej izhaja iz latinskega imena Novio-magus, kar pomeni novi trg. Vendar so Rimljani že v 3. stoletju trdnjavo zapustili.

Mimogrede, še vedno obstajajo jasni sledovi te bogate zgodovine Nijmegena. Na primer, veliko krožišče južno od Waalbruga se od leta 1956 imenuje Keizer Traianusplein. Med tem trgom in Waalom je še nekaj ruševin, na hribu blizu Waala pa še vedno stoji obrambni stolp Belvedere , ki pa je seveda precej mlajši od omenjenega rimskega kastruma.

Od frankovskih časov do dvajsetega stoletja

[uredi |uredi kodo]

V začetku petega stoletja so Rimljani zapustili Nijmegen. Kljub pomanjkanju pisnih in arheoloških dokazov se domneva, da je trdnjava, naselje in okolica prišla vfrankovske roke. Ker naj bi Karel Veliki zgradil palačo blizu Nijmegena, mesto včasih imenujejo tudi cesarsko mesto. Na Valkhofu naj bi okoli leta 770 dal zgraditi palts ( palačo ) in tu večkrat praznoval veliko noč, tudi leta 777, pa tudi leta 804 in 808. Frankovski zgodovinar Einhard pravi, da je Karel Veliki zgradil palačo v Noviomagumu na Vahalemu, reki, ki teče južno od Batavskega otoka. To, da se to nanaša na Nijmegen, se pogosto brani[7] in je tudi zelo verjetno. V Nijmegenu naj bi se pogosto zadrževal tudi Karlov sinLudvik Pobožni. Okoli leta 880 soNormani zavzeli Palatin. To je povzročilo njegovo uničenje ob odhodu. Mesto je bilo takrat znano pod imenomNumaga. Na dnu hriba na Waalu je bila trgovska postaja.

Palatinat je imel pomembno vlogo votonskem in salijskem času. Cesar Oton III. se je rodil vKetelwoudu na poti izAachna v cesarsko palačo (pfalc) v Nijmegenu. Leta 991 je v tej cesarski palači umrla cesaricaTeofana , prvotno bizantinska princesa. Okoli leta 1030, morda že leta 996, so v palači (pfalcu) zgradilikapelo svetega Nikolaja , eno redkih preostalih romanskih zgradb na Nizozemskem. Kapela je bila zgrajena po vzoru karolinške palatinske cerkve v Aachnu. Leta 1047 je med uporom proti cesarjuHenriku III.Godfrid II. Lotarinški palačo (pfalc) požgal do tal. Po tem so se cesarski obiski v Nijmegenu začasno končali.

Zemljevid iz leta 1591Obleganje Nijmegena leta 1591

V srednjem veku je mesto postalo pomembno središče. Leta 1155 je dalFriderik Barbarossa dokončati svoj gradValkhof. Zgodovina je zapisana na plošči, ki jo je postavil. Leta 1230 je mesto uradno pridobilo mestne pravice. Leta 1247 je mesto prišlo v roke grofov Gelderskih. Sprva ga jeRimsko-nemški kraljViljem II. Holandski zastavil gelderlandskemugrofu Otonu II., a ker Viljem II. zaradi finančnih težav ni mogel odplačati svojih dolgov, je mesto ostalo v lasti Gelderskih in je kmalu postalo najpomembnejše od štirih prestolnic Gelderlanda. Poleg tega je postalohanzeatsko mesto . Leta 1543 pa je Nijmegen, tako kot ostali Gelders, prišel pod oblastHabsburžanov.

Reformacija je bila v Nijmegenu pozitivno sprejeta.Protestanti inkatoličani so imeli leta 1566 enake pravice, leta 1579 pa so se vloge zamenjale in zatirani so bili katoličani. Ni neverjetno, da je bil to eden od razlogov, da je njihov najbolj katoliški kralj Španije začel kampanjo proti uporniškim severnim regijam (tj. Nizozemski).

Nijmegen je bil medosemdesetletno vojno večkrat oblegan. 16. marca 1585 je Nijmegen poslal odposlanca kAleksandru Farneseju, kraljevemu namestniku na Nizozemskem inparmskemu vojvodi , da bi dosegel sporazum[8], po katerem so reformirani in protestanti izgubili svoje na novo pridobljene pravice. Med drugim Obleganje Nijmegena (1591) obleganjem Nijmegena leta 1591 je Nijmegen ponovno zavzelprinc Mavricij.

Porušene stavbe v središču Nijmegena po osvoboditvi septembra 1944

Nijmegen so kasneje zasedli Francozi od 1672 do 1674 , vendar je bil mir ponovno vzpostavljen leta 1678 z mirom v Nijmegenu, s katerim je bil sklenjen mir medRepubliko Nizozemsko in Francijo.

Nijmegen je imel pristanišče že v 14. stoletju. To je bilo premaknjeno in razširjeno v letih 1601-1604. Sedanji Waalhaven je bil zgrajen okoli leta 1852, nato pa je bilo staro pristanišče zasuto.[9]

Leta 1923 je Nijmegen v okviru katoliškega emancipacijskega gibanja dobil univerzo z rimskokatoliškim podpisom, sedanjoUniverzo Radboud.

Znamenitosti

[uredi |uredi kodo]
  • Barbarossov grad s karolinško Valkhofsko kapelo
  • ostanki rimskega obzidja na Vlelhouwerstraat
  • Besienderjeva hiša (naslov Steenstraat 26, najstarejša hiša v mestu, zgrajena 1525 kot mitnica, ki bi prestrezala ladje na Waalu, a zaradi oddaljenosti od reke nikoli ni služila temu namenu; danes v njej začasno bivajo tuji pisatelji)
  • staro skladišče iz 16. stoletja
  • stara sirotišnica
  • spomenik reki Waal (temelji na besedni igri napisa"Wat er is" 'kar je tu', ki se lahko bere tudi"Water is" 'voda je')
  • trg Plein (leta 1944 so ga Zavezniki pomotoma bombardirali, ko so zaradi slabe vidljivosti opustili napad na nemško mesto Gotha, med vračanjem pa preleteli Nijmegen, misleč, da gre za mesto Kleve; bombardiranje je uničilo večino zgodovinskih stavb)
  • Modri kamen (ob njem so v srednjem veku izrekali sodbe, v 18. stoletju pa naj bi od tod kotalili glave giljotiniranih obsojencev proti Waalu)
  • spomenikMariken Nijmegenski na Velikem trgu (prav na mestu spomenika naj bi hudič, katerega pomoč je Mariken sprejela po sporu s teto, ki jo je spodila od hiše, vrgel Mariken v nebo, ker je Boga prosila odpuščanja)
  • de Waag (stavba, kjer so trgovci tehtali svoje blago, v prvem nadstropju pa je imel prostore nadzornik straže; nekaj časa je bil tu sedež policije)
  • In de Blaauwe hand (slo. Pri modri roki, najstarejši mestni pub, ime izhaja iz tega, da je pub urejen v severnem delu nekdanjega skladišča za bombaž, Lakenhal, v katerem so delavci veliko rokovali z modrim barvilom)
  • Cerkev sv. Štefana (izvira iz 13. stoletja, leta 1944 je bila močno poškodovana, a je bila do 1969 obnovljena)

Parki

[uredi |uredi kodo]
  • Valkhof
  • West at Hees
  • Kronenburgerpark
  • Goffertpark

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. »Burgemeester« [župan] (v nizozemščini). Gemeente Nijmegen. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 31. julija 2014. Pridobljeno 10. junija 2014.
  2. »Kerncijfers wijken en buurten« [Key figures for neighbourhoods].CBS Statline (v nizozemščini).CBS. 2. julij 2013. Pridobljeno 12. marca 2014.
  3. »Postcodetool for 6511PP«.Actueel Hoogtebestand Nederland (v nizozemščini). Het Waterschapshuis. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 24. decembra 2018. Pridobljeno 10. junija 2014.
  4. »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month].CBS Statline (v nizozemščini).CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  5. »Bevolkingsontwikkeling; regio per maand« [Population growth; regions per month].CBS Statline (v nizozemščini).CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno 24. julija 2014.
  6. Stokoud Nijmegen je prvak, časopisni članek o praznovanju 2000 obletnica leta 2005:refdag.nl
  7. BijvoorbeeldPredloga:Citeer boek enPredloga:Citeer boek en
  8. Paulus Nijhoff, "Inventar starega arhiva občine Nijmegen: Sestavljeno v skladu s sklepom deželnega urada province Gelderland z dne 20. marca 1849 P.124, uitgave I.A. Nijhoff en zoon, 1864
  9. Predloga:Citeer web
Splošno
Narodne knjižnice
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nijmegen&oldid=6287533«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp