Niels Wilhelm Gade | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | Niels Wilhelm Gade 22. februar1817({{padleft:1817|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] København[4][5] |
Smrt | 21. december1890({{padleft:1890|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][…](73 let) København[4][5] |
Državljanstvo | ![]() |
Poklic | skladatelj klasične glasbe,dirigent,glasbeni pedagog,univerzitetni učitelj,violinist, skladatelj |
Niels Wilhelm Gade,danskiskladatelj,dirigent,violinist,orglar inpedagog, *22. februar1817,København, †21. december1890, København.
Gade je bil osrednja osebnostromantičnega obdobja na Danskem. Poklicno pot je začel pri šestnajstih letih kot violinist vDanskem kraljevem simfoničnem orkestru v Københavnu, leta1840 pa je njegova uverturaOdmevi na Ossiana prejela nagrado malo prej ustanovljenega københavnskega glasbenega združenja. Njegovo prvosimfonijo je leta1843 vLeipzigu izvedelFelix Mendelssohn. Dosegla je bučen uspeh in Gade je odšel v Leipzig, kjer je postal Mendelssohnovasistent vorkestru Gewandhaus in profesor na tamkajšnjemkonservatoriju. Po Mendelssohnovi smrti so prav Gadeja izbrali za glavnega dirigenta orkestra Gewandhaus. Vendar je leta1848 vNemčiji izbruhnilarevolucija, Nemčija in Danska pa sta se zapletli v vojaški spopad. Gade se je vrnil v København in tam reorganiziral zamirajoče glasbeno združenje, ustanovil je stalnisimfonični orkester inpevski zbor, leta 1866 pa je postal eden od direktorjev kopenhagenskega konservatorija. Kotvirtuoz, skladatelj in dirigent je užival mednarodno slavo. Posebej so ga cenili zaradi nordijskega kolorita in pogoste uporabefolklornihmotivov v njegovih zgodnjih delih. Njemu pa je v južnih deželah tako cenjena nordijska temačnost sčasoma začela presedati. Svojemu prijateljuEdvardu Griegu je rekel: »Domoljubje včasih utruja.« Čeprav je domoljubne danske ljubitelje glasbe vprašanje, ali je Gade ohranil v svoji glasbi nacionalne vrednote, ali pa je podlegel tujim vplivom, zelo tiščalo, je skladatelj v poznejših letih skladal pod močnim vplivom nemške romantične šole, posebej pa mu je bil ljub Mendelssohnovlirični slog.