Neenačba (redko tudineenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dvehmatematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj. Neenačaj je lahko katerikoli od znakov za relacijo urejenosti: (včasih dopuščamo za neenačaj tudi znak). Izraza, ki nastopata v neenačbi, imenujemo leva stran in desna stran neenačbe.
Spremenljivke, ki nastopajo v neenačbi, imenujemoneznanke. Primer preproste neenačbe z eno neznanko:
Če neenačba vsebuje samo eno neznanko, je rešitev neenačbe tista vrednost neznanke, pri kateri neenačaj velja (tj. tista vrednost neznanke, pri kateri je neenačba kotizjavna forma pravilna). Če neenačba vsebujen neznank, je rešitev tistan-terica vrednosti neznank, pri kateri neenačaj velja. Neenačba ima lahko tudi več rešitev, pogosto kar neskončno mnogo (tj. več vrednosti neznanke oziroma večn-teric, pri katerih neeenačaj velja). Neenačbe po navadi rešujemo v množicirealnih števil. Množico rešitev lahko pogosto zapišemo zintervalom ali zunijo intervalov.
Zgled: neenačba ima za rešitev vsako realno število, ki je manjše ali enako 1, torej: oziroma.
Neenačbi, ki imata enaki množici rešitev, sta med seboj enakovredni ali ekvivalentni. Zgled enakovrednih neenačb: 3x + 1 < x + 7 in 2x < 6.
Reševanje neenačbe pomeni iskanje rešitev. Reševanje poteka običajno tako, da neenačbo preoblikujemo v drugo obliko, ki pa je prvotni enakovredna. Pri tem lahko uporabimo naslednje postopke:
preoblikujemo samo levo ali pa samo desno stran po pravilih za preoblikovanje izrazov (odpravljanje oklepajev, ureditev členov ipd)
na levi in desni strani lahko prištejemo isto število
na levi in desni strani lahko odštejemo isto število
levo in desno stran lahko pomnožimo z istimpozitivnim številom
če levo in desno stran pomnožimo z istimnegativnim številom, se neenačaj obrne (tj. znak < se spremeni v > in obratno)
levo in desno stran lahko delimo z istimpozitivnim številom
če levo in desno stran delimo z istimnegativnim številom, se neenačaj obrne (tj. znak < se spremeni v > in obratno)
na levi in desni strani lahko izvedemo isto matematično funkcijo, ki pa mora biti povsodstrogo rastoča
če na levi in desni strani izvedemo isto matematično funkcijo, ki je povsodstrogo padajoča, se neenačaj obrne (tj. znak < se spremeni v > in obratno)