Navadni oreh je drevo, ki ima spiralasto razvrščeneliste. List je sestavljen iz 7–9 lističev, ki so brez dlak in imajo cel rob. Mladi listi so sprva rdečkasti, pozneje zeleni. Oreh nosi tako ženske kot moškecvetove na isti rastlini, ob čemer moški cvetovi cvetijo pred ženskimi. Rastlina jevetrocvetka.Plod je koščičast in ga imenujemo tudioreh. Zunanji del plodu je zelen, ki se jeseni rjavo obarva in razpre, osrednji del plodu pa otrdi.
Navadni oreh jeheliofit, saj rad raste na sončnih legah, ne ustrezajo mu pomladanske zmrzali, hladne vetrovne lege in preveč vlage v tleh. Lepo uspeva na strmih in skalnatih rastiščih.Sejanec oreha pride v rodnost nekako v 10. letu, v polno rodnost pa v 30. letu.[1] Poleg tega lepo raste skupaj s travo, saj črpa vodo iz globin, trava pa zgolj iz zgornjega dela. Pod tem drevesom uspeva malo rastlin zaradi »juglona«, ki se izpira v tla. Poleg tega se je uporabljalo liste za odganjanjeuši,bolh in drugihžuželk. Izvleček iz orehovih listov se lahko uporablja kotakaricid, to je snov, ki je uporabna za odganjanje oz. ubijanjepršic.[2]
V farmaciji se uporabljajo predvsem orehovi listi, ki vsebujejočreslovine in delujejo kotadstringens. Adstringens je snov, ki zožuje površinske krvne žilice in tako zmanjšuje vnetja. Uporabljajo se predvsem za grgranje in protidriskam. Čistikri, delujejo proti novotvorbam, blago odvajajo vodo.Čreslovine so prisotne tudi v ostalih delih rastline.
Snovi vlubju delujejo antimikrobno proti naslednjim patogenimbakterijam:Staphylococcus aureus, Streptococcus mutans, Esherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans. Poleg tega pomagajo dvignitipH sline, zaradi česar je primeren za zobno higieno.[4] Poleg tega tudi ustavlja razvoj posameznih gliv.[5]
Naftokinonski derivat »juglon«ima antivirusen, antibiotičen in antimikotičen učinek, torej deluje protivirusom, bakterijam inglivam. Iz svežih listov in zelenih lupin plodov pridobljeni juglon kot barvilo dodajajo kremam in oljem za sončenje. Zbeljakovinami kože se juglon poveže v rumenorjave komplekse in kožo obarva. Ti snovi pomagata pri zdravljenju takšnih kožnih težav kot soakne inmozolji, vendar pa naj bi se ti pripravki uporabljali previdno, da ne bi dražili kože.[6]
Zaradi podobnosti orehovih plodov s človeškoglavo je navadni oreh veljal za pomoč pri različnih težavah z glavo. Tako je zunanji zeleni ovoj predstavljal kožo na glavi, trda lupina lobanjo, medtem ko je notranje jedrce predstavljalo človeške možgane. Uživanje orehov pa naj bi krepilo človeškega duha.
V slovenskem zeliščarstvu je »oreh gorke nature v pervem gradi,«in se v oblikičaja priporoča za notranjo uporabo kot krepilo za različne oblike pomanjkanja življenjske moči (sladkorna bolezen, slabi živci,zlatenica,beli tok,vnetje grla), saj naj bi pomagal pri »čiščenju krvi«, zaradi česar je bil dobrodošel pri takšnih kožnih težavah, kot so akne in mozolji. Zunanje se uporablja kotprevretek v kopelih in tudi pri različnih oblikahkožnih težav, in pri izpadanju las. Poleg tega se pripravlja tudi »orehovec«. To je pijača značilno rjavo črne barve, ki je pripravljena valkoholu namočenih nezrelih plodov in se uporablja predvsem za prebavne težave.[7]
Na lončenih tablicah je prvi zapis, da so orehe gojili na Visečih vrtovih vBabilonu kakih2000 let p. n. št. Poleg tega je bil omenjen tudi vHamurabijevem zakoniku. V grški mitologiji se je v oreh spremenilanimfaKarya.
Vrimskem času je oreh veljal za drevo plodnosti in obilja, zaradi česar so ga dodelili pod okrilje Jupitra.Jupiter naj bi po legendi, dokler je še živel na zemlji, prebival na orehovih drevesih. Bil je vladar vseh bogov. Rimljani so ga imenovali tudi Jovis, od koder tudi sedanje latinsko poimenovanjeJovis glans, Jovisovi orehi.
V slovenski mitologiji lahko zasledimo, da tistega, ki se rodi pod orehom, celo življenje spremljata sreča in bogastvo. Po drugi strani pa naj bi spanje pod orehom povzročaloglavobol. Spanje v noči poletnega sončnega obrata pod orehom naj bi prinašalo jasnovidne sanje. Zanimivo pa je, da naj bi bogata letina orehov obetala v naslednjem letu veliko nezakonskih otrok.[8]
Vslovenskem jeziku poznamo kar nekaj fraz, ki so povezana s plodovi tega drevesa:
Streti trd oreh: rešiti težko, neprijetno stvar, naporen izziv. Za nekoga je lahko izziv tudi pretrd oreh.
Smejal se je kot bi orehe stresal: glasno, hrupno.
↑AM, Alkhawajah.Studies on the antimicrobial activity of juglans regia. The American journal of Chinese medicine, 1997.(angleško)
↑S, Ahmad; MA, Wahid; AQ Bukhari.Fungistatic action of Juglans. Antimicrobial Agents and chemotherapy, 1973.(angleško)
↑JJ, Inbarhaj; CF, Chignell.Cytotoxic action of juglone and plumbagin: a mechanistic study using HaCaT keratinocyt. Chemical research in toxicology, 2004.(angleško)
↑Simon, Ašič.Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Mohorjeva družba, Celje, 1989.(COBISS)
