Samo ime jegrškega izvora in sicer melissa pomeničebela; zaradi bogatih cvetov se čebele radepasejo na njih in po njih je rastlina dobila ime. Druga ljudska imena za to rastlino so: aselnica, čebeloperka, črnica, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, medenika, medovka, oselnica, osenika, rojevnica, srčno zelje, citronska melisa, limonasta meta ...
Raste na suhih tleh na sončni legi na posekah in ob zidovih, kjer je zavarovana predvetrom.
Je trajnica, katere grmiček zraste do 80 cm visoko. Prepoznavna je po majhnih belihcvetovih in nazobčanih, izrazitožilnatihlistihjajčaste oblike. So svetlo zelene barve, rahlo odlakani in imajovonj polimoni.Korenine so razrasle in lasaste.
Kot zdravilna rastlina se uporablja za lajšanje oz. zdravljenje želodčnih težav, napenjanja in za pomiritev.
Kotzačimba se največkrat uporablja kot dodatek vjedeh inpijačah, v katerih hočejo dodati limonast okus oz. nadomesti uporabo limone. Tako se dodajaribam,perutnini,solatam ...
Iz melise se z dodatkom sladkorja pripravlja sirup, ki se redči z vodo, da dobimo osvežujoč sok.
Čebelarji meliso že stoletja uporabljajo za privabljanje čebel; nove panje zdrgnejo z melisnimi listi, saj je eterično olje melise zelo podobnonasonovem feromonu in na čebele zato enako učinkuje.
