1 Yaren je eno od okrožij, kjer se nahaja sedež parlamenta in druge državne ustanove. Pogosto ga navajajo kot glavno mesto, vendar Nauru uradno nima glavnega mesta.
Nauru (uradnoRepublika Nauru) je majhnaotoškadržava, ki leži v južnem deluTihega oceana. Jetretja najmanjša popolnoma neodvisna država na svetu s površino 21 km2 in 10.000 prebivalci. Najbližjiotok Nauruju jeBanama, ki leži okoli 300 kilometrov vzhodno od njega in pripada državiKiribati.
Zastava je sestavljena z modro podlago z rumeno črto na sredini in belo dvanajstkrako zvezdo v spodnjem levem delu. Uradnajezika staangleščina innaurujščina. Naslovhimne jeNauru Bwiema. Ta država nima glavnega mesta, saj je poselitev razpršena vzdolž vse obale in jeYaren le eno od 14 okrožij v upravni delitvi države, kjer se nahaja večina državnih ustanov. Nauru je edina država na svetu, ki nima uradnega glavnega mesta. Površina celotne države meri le 21 km² (skupina koralnih otokov). V tej državi živi okoli 9.275 prebivalcev, z gostoto prebivalstva 649/km².Valuta jeavstralski dolar. V okrožju Yaren je tudiletališče.
Geografsko se deli na osrednjo planoto z laguno, ki jo obdaja pas rodovitne prsti in na rodovitni obalni pas, kjer je skoncentrirana poselitev. Najvišji vrh je visok 70 metrov (planota, ki je tudi središče otoka). Otok obdajajokoralni grebeni. Na Nauruju so bila velika nahajališčafosfatov, ki so glavni izvozni produkt. Dosedaj so na njem izkopali že približno 82 milijonov ton fosfatov, ki nastajajo s sesedanjem in kemičnim pretvarjanjem iztrebkovmorskih ptic, zato je večina notranjosti opustošena od površinskih kopov.
Podnebje jetropsko. Na leto pade okrog 2000 mm padavin. Povprečne letne temperature znašajo med 24 °C in 34 °C. Po celem otoku pihajo svežipasatni vetrovi.
Oblika vladavine je predsedniškarepublika.Predsednik države jeLionel Aingimea. Uprava je razdeljena na 14 okrožij. Nauruški enodomniparlament sestavlja 18 članov, ki se volijo vsaka 3 leta, volilna udeležba je obvezna za vse državljane, starejše od 20 let. Sedežvlade je na jugozahodu otoka v okrožju Yaren.
Nauru nima lokalne ravni oblasti. Za administrativne namene je razdeljen na 14 okrožij brez lastne uprave.
Bruto domači proizvod na prebivalca znaša okoli 2.500USD. V 80. letih 20. stoletja je bila država druga najbogatejša na svetu, nato pa je BDP strmo padel.
Elektrika je brezplačna. Od leta 1970 vlada uporablja dohodekfosfatnih rudnikov za zagotavljanje visoke življenjske ravni in splošne blaginje vseh Naurancev, ki imajo na voljo sodobna stanovanja po nizkih cenah, brezplačnozdravstveno oskrbo in obvezno izobraževanje od 6 do 17 leta. Nauranci ne plačujejo tudi nobenih davkov.
V Nauru ostale države uvažajo živila, stroje, vozila,pohištvo,zdravila invodo. Trgovski partnerji države soAvstralija,Nova Zelandija,Nizozemska inJaponska. Vlada je precej denarja vložila v razvojribištva in pridobivanja toplotne energije iz oceanov. Ko so v začetku 21. stoletja zaloge fosfatov pošle, se je obdobje blaginje končalo. Kratek čas po tem je bil Nauru v mednarodnih finančnih krogih znan kotdavčna oaza in centerpranja denarja iz nelegalnih poslov. Zdaj je država v precejšnji meri odvisna odavstralske pomoči, v zameno med drugim gosti center za začasno nastanitev migrantov.
Večina prebivalcev jeprotestantov (70 %), nekaj pa je tudikatolikov (30 %). Moški v povprečju dočakajo 42 let, medtem ko ženske živijo celih 20 let več (približno 62 v povprečju). Prirastek prebivalstva: 2,4 %. Nauranci so mešancipolinezijskega,malezijskega inmikronezijskega rodu (to so ljudje iz celotnega Tihega oceana), velika večina njih pa živi ob 19 kilometrov dolgi obali (okrog celotnega otoka). Priseljenci pa prihajajo iz Tihomorskih otokov,Kitajske in nekaj izEvrope. Največ ljudi se ukvarja zrudarstvom.
Otok je odkril angleški kapitan John Fearn leta 1789. Od odkritja otoka pa vse do leta 1830 Nauru ni imel skoraj nobenega stika z Evropo, dokler se ni v Mikroneziji zelo razširil kitolov. Nauru je postal pristanišče, kjer so ladje napolnile svoje zaloge, kmalu zatem pa se je nekaj mornarjev na otoku tudi naselilo. Na otok je z novimi prebivalci prišlo veliko orožja in začeli so se manjši spopadi med prebivalci, nakar so se leta 1888 Nemci odločili priključiti otok kMarshallovimi otokom. Nauru je postalnemškakolonija, s tem pa so lahko na otoku umirili razmere. Leta 1906 so Nemci odkrili nahajališča fosfatov in jih začeli masovno izkoriščati. Leta 1914 je prevzela nadzor nad otokom Avstralija. Meddrugo svetovno vojno so otok zasedliJaponci in odpeljali velik del prebivalstva. Avstralske čete so ga znova osvojile leta 1945. 31. januarja 1968 pa je postal neodvisen in s tem tudi članBritanske skupnosti narodov. Na otoku so v naslednjih desetletjih s polno paro izkopavali fosfat in tako postali tudi ena od najbogatejših držav, z letom 1975 so z rudarjenjem zaslužili preko ene milijarde dolarjev, dobitek na prebivalca pa je bil drugo največji na svetu. Država ni takrat od prebivalcev zahtevala nobenih davkov in imela zastonj šolski in zdravstveni sistem. Zgradili so letališče in denar investirali v mnoge hotele in druge nepremičnine po svetu, ki stojijo še danes. Poleg tega so kupili tudi 7 letal in nekaj ladji. V devetdesetih letih pa je začelo rude zmanjkovati in otok je postal eden najbolj revnih držav na svetu. Postali so odvisni od tuje pomoči, doba rudarjenja pa se je zaključila.
