| Nanše | |
|---|---|
vodno božanstvo, boginja socialne pravičnosti, prerokovanja, plodnosti in ribolova | |
 Boginja, verjetno Nanše, upodobljena na krožniku izterakote,Tretja urska dinastija; Muzej Univerze Pensilvanija | |
| Kultno središče | Sirara, Lagaš |
| Prebivališče | Sirara,Lagaš |
| Simbol | riba,pelikan |
| Osebne informacije | |
| Starši | Enki inNinhursaga |
| Sorodniki | Ningirsu,Nisaba |
| Partner | Nindara |
Nanše (sumersko 𒀭𒀏dNANŠE) je bilasumerska boginja, hčerka bogaEnkija (bog modrosti, magije in vode) inNinhursage (boginja zemlje in boginja mati). Nanšine funkcije so se spreminjale. Bila je boginja socialne pravičnosti, prerokovanja, plodnosti in ribištva. Podobno kot oče je bila tesno povezana z vodo. Njena domena je bilPerzijski zaliv in vse živali v njem. Sedež njene oblasti je bil tempeljSirara vLagašu. Njen partner je bilNindara.[1]
Nanšino rojstvo je opisano v sumerskemmituEnki in Ninhursaga. V zgodbi Ensi zaužije več prepovedanih rastlin, ki so pod zaščito njegove žene. Ninhursaga se mu maščuje in nanj prikliče prekletstvo. Ensi kmalu zboli in ohromi in bogovi postanejo nemočni.Enlilu, mogočnemu bogu neba, uspe ublažiti Ninhursagino jezo, tako da ji pošlje lisico, njeno sveto žival, ki z njo spregovori in jo pregovori. Ninhursaga se vrne k Enlilu in prekliče prekletstvo. Da bi ozdravila Enlila, rodi več bogov zdravilstva. Nanše naj bi ozdravila očetov vrat in se na koncu mita zaroči z bogomNindaro.
Nanšin oče Enki je bil pozneje zadolžen za organizacijo sveta in dodeljevanje funkcij posameznim bogovom. Nanše je dobila oblast nadPerzijskim zalivom, na katerem je plavalo očetovo strahospoštovano morsko svetišče. Njena druga naloga je bila zagotoviti, da pošiljke rib prispejo na celino. Nanše je bila močno povezana z divjimi živalmi, zlasti s pticami in netopirji. V eni od hvalnic se pogovarja z živalmi, tudi s krokarji in pelikani.
Med vladavinolagaškegaensijaGudee (2144–2124 pr. n. št.) je bilo napisano več hvalnic boginji Nanše, ki kažejo na njen visok položaj vpanteonu. Na veliko so jo častili kot boginjo socialne pravičnosti.[2] Negovala je sirote, skrbela za vdove, svetovala zadolženim in sprejemala begunce z območij, ki jih je opustošila vojna.[3] Zdi se, da je bilo njej podrejenih več bogov. Njena pomočnika sta bilaHendursaga in Haja. Kot njena sestra in glavna pisarka je včasih omenjena boginjaNisaba.
Na prvi dan novega leta je bilo v njenem templju njej posvečeno praznovanje. Na praznovanje so prišli ljudje od vsepovsod in iskali njeno modrost in pomoč. Obiskovalci so bili očiščeni v reki preizkušenj in bili nato, če so bili vredni, sprejeti pri boginji. Nanše je reševala spore in vodila sodne postopke med smrtniki.
Nanše je na višjem položaju v panteonu včasih delila svoje naloge zUtujem, tradicionalnim bogom pravičnosti. Sedela je na zlatem prestolu v družbi drugih prominentnih bogov in delovala kot boginja pravnega varstva. V nekem trenutku jo je za nasvet prosil celoNinurta, mogočni bog vojne.
Nanše je imela sposobnost posredovanja ustnih sporočil in s tolmačenjem sanj napovedati prihodnost. Te sposobnosti so imeli tudi njeni svečeniki po opravljenem obredu, ki je predstavljal smrt in vstajenje. Nanše kljub temu ni v nobeni hvalnici ali mitu omenjena kot boginja življenja, smrti in ponovnega rojstva.
VHvalnici boginje Nanše je opisana kot boginja, zadolžena za nadzor točnosti meril in uteži.[5] V vrsticah 232-240 je zapis:
Nanše je imela dva glavna simbola, oba videna tudi v krščanskem izročilu: ribo in pelikana. Riba je predstavljala njeno izvirno vlogo boginje vode in ribištva, pelikan pa ji je v ljudskem izročilu rekel, naj raztrga svoje prsi in nahrani svoje mladiče, kar predstavlja njeno vlogo zaščitnice in negovalke.
Sumerska mitologija | ||
|---|---|---|
| Primarna bitja | _-_EnKi_(Sumerian).jpg) | |
| Glavna božanstva | ||
| Druga pomembna božanstva | ||
| Manjša božanstva | ||
| Demoni, duhovi, in pošasti | ||
| Umrljivi junaki | ||
