Nadškof je nazivcerkvenega dostojanstvenika vkrščanskihcerkvah, dejanskoškofa, ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostališkofje te nadškofije pa so pomožni škofje.
Grbovno okrasje rimskokatoliških nadškofov ali metropolitov
Četudi je vslovenščini za škofovsko (tudi nadškofovsko) umestitev ustaljen izraz »škofovsko posvečenje«, gre zacerkveni obred sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudigrba in škofovskega gesla oz. vodila), ki so identični tudi za nadškofe, sestavni del obreda pa je intronizacija. Slovesni obred pred občestvom, predstavniki lokalne cerkve, drugih cerkva in civilnih oblasti vodi »škof posvečevalec«(pogosto tudikardinal). V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmedcerkvenih redov, so pri slovesnosti navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr.frančiškanov.
Posvetitev jezakrament, imenovanje in umestitev pa ne, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, nadškofje,kardinali inpapež posvečeni na ta mesta, dejansko pa so škofje ali nadškofjeimenovani na mesto kardinala in zatem nakonzistoriju umeščeni, ali nakonklavah izmed kardinalovizvoljeni za papeža.
Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črntalar, katerega robovi ingumbi so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas (cingulum) inškofovsko čepico (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja.Simbola škofovske časti in pastirske službe sta tudiškofovski prstan ter križ na verižici okoli vratu (pektoral). Med mašo drži škof v rokiškofovsko palico in ima na glavimitro.Nadškofje imajo med mašo okoli vratu tudipalij (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli odpapeža.
V primeru izpraznitve nadškofovskega sedeža ne nastopisedisvakanca v primeru, če ima nadškofija določenega škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe nadškofa takoj prevzame njegovo mesto.V času sedisvakance vodstvo naškofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja nadškofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora škofijskih svetovalcev.
