Zanj so bili značilniantisemitizem,Blut-und-Boden (kri in zemlja) ideologija,rasizem, nemškinacionalizem inantikomunizem. Njegov politični sistem opredeljuje program NSDAP z 20 točkami. Vodja nacionalsocialistične države jediktator in se imenuje Führer.
Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel. Leta pozneje je podpora rasla. StrankiNSDAP je nato leta 1933 na volitvah uspelo priti na oblast. S tem jeAdolf Hitler postal nemški kancler.
V državi se je izvedlacentralizacija, ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), strankaNSDAP je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se jevojna ekonomija.
Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti.
Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajoJudje zapustiti vse državne in javne službe.
Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje.
Nürnberška zakona (september 1934) sta določala, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja).
Hitlerjev minister za propagandoJoseph Goebbels je trdil, da obstaja "nerešljivo nasprotovanje" med krščanskim in nacističnim pogledom na svet in da sta le-ta nezdružljiva. Hitler je leta 1934 za uradnega nacističnega ideologa imenoval Alfreda Rosenberga, odkritega pogana.Papež je marca1937 zokrožnicoMit brennender Sorge obsodil nacionalsocializem.
Drugi nacisti so si pa prizadevali za t. i. nacionalno Cerkev, ki so jo poimenovali Pozitivno krščanstvo (nemškoPositives Christentum), ki je zanikalaStaro zavezo in trdila, da je "resnično krščanstvo" boj proti Judom; Jezusa so prikazovali kot Arijca.[1]
Neonacizem je oznaka za družbena in politična gibanja po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadevajo za oživitev nacizma in ustvaritev nacionalsocialistične države. Na Slovenskem je aktivna neonacistična skupinaBlood & Honour.[2]
Generalna skupščina ZN je leta 2017 sprejelaresolucijo o obsodbi poveličevanja nacizma. Večina držav se je vzdržala ali je glasovala za podporo resoluciji, vendar so tri države glasovale proti resoluciji:ZDA,Ukrajina inPalav. Ameriški razlogi za nasprotovanje resoluciji so bili pomisleki glede svobode govora in da Rusija uporablja resolucijo kot politični napad na Ukrajino.[3]Rusko Ministrstvo za zunanje zadeve je to glasovanje uporabilo za domnevo, da se je Ukrajina povezala z nacizmom, zato sta ga ZDA in Ukrajina po glasovanju ostro obsodili.[4]
