Murat IV. Gazi (osmansko turško: مراد رابع, Murād-i rābi) (26/27. julij 1612, 9. februar 1640),sultanOsmanskega cesarstva (1623-1640), poznan po ponovni vzpostavitvi državne oblasti in brutalnosti.
Rojen je bil vIstanbulu kot sin sultanaAhmeda I. (1603-1617) invalide sultan KadinefendiKösem Sultan, poznane tudi kot Mahpeyker, etničneGrkinje[2][3][4] z rojstnim imenom Anastazija. Na prestol je prišel po dvorni zaroti, v kateri so vrgli s prestola njegovega mentalno zaostalega stricaMustafa I. (1617–1618 in 1622–1623), ko je bil star komaj enajst let. Poročen je bil z Ajšo, s katero ni imel otrok.
Muratovo vladanje je bilo dolgo časa pod nadzorom njegovih sorodnikov, predvsem matere Kösem Sultan, ki je pravzaprav sama vladala v njegovem imenu. Cesarstvo je zabredlo v brezvladje,Safavidsko cesarstvo je zasedloIrak, v severniAnatoliji so izbruhnili upori,janičarji pa so leta ta 1631 naskočili palačovelikega vezirja in ga ubili. Murat IV. se je ustrašil, da bo doživel usodo svojega starejšega brataOsmana II. (1618–1622), zato je sam prevzel državno oblast.
Sklenil je zatreti korupcijo, ki se je razrasla med vladanjem prejšnjih sultanov in je niso preprečevali niti v času, ko je v njegovem imenu vladala njegova mati. Uvedel je nekaj političnih sprememb in omejil razsipno državno potrošnjo.
V Istanbulu je prepovedal uživanjealkohola,tobaka inkave.[5] Ponoči je preoblečen v meščana hodil po mestu in preverjal izvajanje svojega ukaza. Kršitelji zakona so bili usmrčeni, čeprav je bil sam Murat stalen pivec.[6]
Na vojaškem področju je najpomembnejša vojna sPerzijo, v kateri so osmanske sile napadleAzerbajdžan, osvojileErevan,Tabriz inHamadan in ponovno osvojileBagdad.
V zadnjih letih vojne je sam poveljeval osmanski armadi, tudi med končnim pohodom vMezopotamijo, in se izkazal kot dober poveljnik. Bil je predzadnji osmanski sultan, ki je na bojišču osebno poveljeval svoji vojski. Med pohodom naIran je uničil upornike v Anatoliji in ponovno vzpostavil red v državi.
Vojna na vzhodu se je končala s podpisom Kasri şirinske mirovne pogodbe maja 1639, s katero je Mezopotamija trajno pripadla Osmanskem cesarstvu. Po vrnitvi v Istanbul je ukazal uglednim državnikom cesarstva, naj pripravijo ekonomske in politične ukrepe, ki bi cesarstvo vrnili prejšnjo uspešnost. Izvedbo njegovih idej je preprečila bolezen in zgodnja smrt.
Murat IV., ki je svojim podložnikom prepovedal uživanje alkohola, je umrl v Istanbulu zaradiciroze jeter, star komaj 27 let. Na smrtni postelji je ukazal usmrtiti brata Ibrahima, ki je bil mentalno bolan in ni bil sposoben uspešno vladati cesarstvu. Ibrahimova smrt bi pomenila konec Osmanove dinastije. Njegovega ukaza niso izvršili in Muratov brat je kljub bolezni vladal cesarstvu kotIbrahim I. od leta 1640 do 1648.
- ↑Encyclopædia Britannica
- ↑E. van Donzel, Islamic Desk Reference: Compiled from the Encyclopaedia of Islam, Brill Academic Publishers, str. 219
- ↑Robert Bator, Daily Life in Ancient and Modern Istanbul, Runestone Press, str. 42
- ↑Douglas Arthur Howard, The History of Turkey, Greenwood Press, str. 195
- ↑Kate Hopkins (2006): Food Stories: The Sultan's Coffee Prohibition.[1]Arhivirano 2012-03-05 naWayback Machine. Pridobljeno 12. septembra 2006.
- ↑Halil İnalcık in Colin Imber: The Ottoman Empire : the classical age, 1300-1600. Aristide D. Caratzas (1989). isbn=0892413883. str. 99.
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
| Drugo | |
|---|
