Shema oceanskih tokovOceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta1943)Oceanski tokovi (zemljevid iz leta1911)Vsi tokovi sveta na neprekinjenem oceanskem zemljevidu
Oceánski tók (tudimôrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravnogibanje (tok)morske alioceanskevode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejenpojav. Morski tokovi so reke tople ali mrzle vode v oceanu. Stalni tokovi se pojavljajo vAtlantskem inTihem oceanu, občasni pa tudi v drugih oceanih. Občasni tokovi vplivajo le na manjša območja, predvsem obobalah, stalni pa imajo vpliv na celplanet.
Tokovi, ki jih povzročajo vetrovi so le redko globlji od 200m, tokovi, ki so posledicaCoriolisove sile, pa so globoki do 1000 metrov. Ti tokovi se pojavljajo obzahodnih obalahcelin in so obrnjeni proti Zemljinimatečajema. Ti tokovi so izjemno močni in hitri. Najhitrejši med njimi jeAgulhaški tok vIndijskem oceanu, ki teče s hitrostjo do 5vozlov.
Oceanski tokovi lahko potujejo več tisočkilometrov. So zelo pomembni pri določevanjupodnebja celin in še posebej območij, ki mejijo na oceane. Oceanski tokovi pomembno vplivajo na podnebje, predvsem v obalnih področjih, zaradi navpične komponente s katero prinašajo na površje anorganske hranilne snovi in v nižje plastikisik, pa pomembno vplivajo tudi na življenje v oceanih. Verjetno najizrazitejši zgled je atlantskiZalivski tok, ki povzroča da je podnebje severozahodneEvrope zmernejše od drugih področij na enakihzemljepisnih širinah. Drug zgled jeHavajsko otočje kjer je podnebje do neke mere hladnejše (subtropsko) kot v po širini ustreznih tropskih področjih. Takšno podnebje na Havajskem otočju povzroča tihooceanskiKalifornijski tok.
