Obstaja okoli 520 različnih vrst, ki so razdeljene v 9 rodov. Morski psi so razširjeni po vodnihbiomih naZemlji. Nekaterevrste psov plavajo blizugladine morja, druge tisoče metrov globoko, blizuobale ali daleč na odprtem morju, kar kaže na veliko lastnostno pestrost.
Besedna zveza 'morski pes' se je v slovenščini v pisnih virih pojavila v sredini 20. stoletja in je verjetnoizposojenka hrvaške besede 'morski pas'. Slednji naj bi kotkalk izviral iz italijanskega 'pescecane'. Do 20. stoletja je kalk nemškega 'Seehund' predstavljaltjulnja. Pomenska motivacija za poimenovanje teh žival temelji na zobovju morskega psa inpsa. Matej Cigale je leta 1860 v svojem slovarju za slovensko poimenovanje predlagal besedi 'morski volk' in 'požerun'.[1]
Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnihoceanih že predmilijoni let. Začetekevolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.
Do sedaj je izumrl morski pesmegalodon. Živel je pred 5 do 25 milijoni let. Dokaz za njegov obstoj so le velikanskizobje, ker je imel okostje iz hrustanca, ki dokaj hitro razpade. Njegove zobe so našli vAvstraliji,Afriki,Ameriki in vEvropi.Stari Grki inRimljani so mislili, da ti zobje pripadajo zmajem ali velikanskim kačam. Uporabljali so jih kotorodje za rezanje. Zobje megalodona so bili dolgi do 20 cm, v dolžino je meril okoli 25–31 m, repnaplavut je bila visoka preko 4 m, hrbtna pa 2 m. Tehtal je do 100ton. Iz zob, ki so jih našli na različnih krajih, so sestaviličeljusti, ki so bile široke 2 m in visoke 3 m. Megalodon je največjiplenilec, znan do sedaj, ki je kdaj koli živel na Zemlji. Vzrok za njegovo izumrtje še ni točno znan. Nekateri verjamejo, da ga je nadomestil današnjibeli morski pes, ki je bolje prilagojen življenjskim pogojem v današnjih oceanih.
Morski psi se od ostalih rib razlikujejo poskeletu, ki je kot priražah,skatih in ostalih hrustančnicah izhrustanca.Koža morskih psov je pokrita zluskami, ki imajo zobce, ribe pa imajo luske gladke. Imajo tudi pet, šest ali sedem škržnih rež na vsaki strani,ribe kostnice pa imajo škržni poklopec.
Povprečna življenjska doba morskega psa je okoli 35 let, čeprav ena vrsta psov živi 70 do 100 let. Morski pes raste vse življenje.
ležejojajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija in so zato oviparni ali jajcerodni.[2]
v telesu nosijo živemladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), kar imenujemo viviparnost (ali živorodnost).[3][2] Mladiči se rodijo popolnoma razviti in samostojni ter takoj odplavajo stran od matere (predvideva se, da bi lahko bili v nasprotnem primeru žrtev kanibalizma, ki je precej pogost pri morskih psih).[2][4] Viviparnost je pri morskih psih pogostejša kot oviparnost, pojavlja pa se v več različnih načinih.[5]
v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Tak način je kombinacija viviparnosti in oviparnosti ter ga zaradi tega imenujemo oviviparnost.[2]
Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.
Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ.
Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrstedusky), in znaša 60 kg na konicozoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrstehrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdotijekla. Večje žrtve pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.
Morski psi so različnih velikosti, največji med njimi pa jekitovec, ki se hrani splanktonom, dolg pa je kar 16–18 m. Največji ujeti morski kitovec je bil dolg 13 m in je tehtal 15 ton. Najmanjši pes meri 15 cm in tehta le 28 gramov.Beli morski pes naj bi zrasel do 9 m, največji ujeti pa je meril dobrih 7 m in tehtal 3,5 tone.
Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor. Razdalja med nosnicama, ki ju ima pes kladvenica na koncih glave, je lahko več kot meter. S pomočjo posebnih kanalov na glavi doseže, da teče voda z vonjem v nosnici. Kladvenice so zato pogosto med prvimi morskimi psi, ki pridejo doladje, ko se čez krov mečejo deli rib. Nekatere vrste morskih psov lahko zavohajo vonj vzraku in nato plavajo po površini znosnicami nad vodo.
Tudioči morskega psa so izredno sposobne, saj lahko vidijo tako na blizu kot na daleč, beli morski pes pa lahko prilagodi oči tako, da vidi ostro tudi nad morsko gladino. Psi razlikujejobarve in si znajo zapomniti obliko predmeta za dolgo časa. Oči morskega psa imajo to posebnost, da lahko vidi tudi v slabi svetlobi, saj ima najboljši sistem za ojačitev svetlobe med živalmi na Zemlji. V očeh ima na tisoče večkotnih ploščic, pokritih s snovjo, ki deluje podobno kot posrebritev zrcala in ima visok odboj svetlobe. Njihove oči se zato svetijo podobno kotmačkine. Pri vrstah morskih psov, ki živijo blizu morske površine, so ploščice povezane z vrečkami črnega pigmenta, ki se pri močni svetlobi razporedi po ploščici in tako zmanjša odboj svetlobe. Pes prekrije oči s tanko kožico za zaščito takrat, ko napada na žrtev.
Pobočnica morskega psa se razteza na obeh bokih živali in poteka od oči do vrha repne plavuti. Sestavljen je iz množice celic s tankimi nitkami, vse skupaj pa je nameščeno v porah kože in pokrito ssluzjo. Vsako telo, ki se premika v vodi, povzroči valovanje, ki se širi skozi vodo kot koncentrični krogi na površini vode, če vržemo vanjo kamen. Ko to valovanje doseže bočni organ morskega psa, ta lahko z veliko natančnostjo določi izvor valovanja oz. ribo ali človeka, ki plava. Valovanje je odvisno od velikosti ribe in od njenega stanja. Prav zato se psi v nekajsekundah pojavijo na mestu, kjer je ranjen človek ali ujeta riba, saj je valovanje takrat drugačno, kot je običajno.
Glava morskega psa je pokrita s številnimi porami, ki vsebujejoelektroreceptorje. S temorganom morski pes zazna še tako zelo šibkoelektrično polje, ki ga proizvajajo živa bitja, še posebej takrat, ko se krčijomišice (npr. priplavanju). Na ta način najde tudi žrtev, ki je skrita in je z očmi ne vidi. Občutljivost tega organa je tako velika, da morski pes zazna baterijo, ki se nam zdi prazna.
Ta organ lahko služi tudi da se pes orientira, saj pes med plavanjem oddaja električne valove, ki so različni, odvisni od smeri plavanja glede na zemeljsko magnetno polje. Na ta način deluje ta organ tudi kot nekakšen notranjikompas.
Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je približno 5 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80% vrst morskih psov groziizumrtje.
