Možgansko deblo sestavljajo ventralni delirombencefalona: podaljšana hrbtenjača,pons inisthmus rombencephali in mezencefalon (srednji možgani).Leži med zgornjim robomatlasa in delisfenoidalne kosti.
Možgansko deblo je posteriorni del možganov, ki se nadaljuje shrbtenjačo.[3][4] Iz možganskega debla izhajajo možganski živci, ki so glavno motorično in senzorično oživčenje obraza in vratu. Skozi ta del možganov potekajo motorične in senzorične povezave glavnega dela možganov in telesa. Te povezave sokortikospinalni trakt (tractus corticospinalis) (motorični),medialni lemniskus (lemniscus medialis) (fin dotik, zaznavanje vibracij inpropriocepcija) inspinotalamični trakt (tractus spinothalamicus) (bolečina, temperatura, srbenje, grobi dotik). Možgansko deblo je pomembno zauravnavanje delovanja srca in dihanja. Uravnava tudi osrednji živčni sistem in je ključen za vzdrževanje zavesti in uravanavanje spalnega cikla.
Funkcija kanala: ascendentne in descendentne poti potekajo v ali iz hrbtenjače, malih možganov, talamusa in možganske skorje.
Funkcija možganskih živcev: senzorični in motorični možganski živci so del obkrajnega živčnega sistema in so enakovredni živcem hrbtenjače. Oskrbujejo obraz, glavo in visceralo.
Integracijske funkcije: vključujejo kompleksne motorične vzorce kot so gibanje, dihanje, srčno-žilna dejavnost in budnost.
↑Božena Pejković (2007).Anatomija človeškega telesa - Compendium topografske anatomije in navodila za vaje. Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor.ISBN978-961-91599-58.
_section_description.JPG)
