Hipofiza alimožganski privesek (glandula pituitaria,hypophysis) jeendokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelulobanje vturškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugimščitnice, skorjenadledvične žleze inspolnih žlez). Funkcionalno hipofizo sestavljata adenohipofiza ali prednji reženj (žlezni del hipofize[1]) in nevrohipofiza ali zadnji reženj (živčni del hipofize).[2] Hipofiza se preko tako imenovanega hipofiznega peclja ali infundibuluma povezuje shipotalamusom.[1][3]
Funkcionalno se hipofizo obravnava kot enoto, sestavljeno iz dveh različnih delov, ki se med seboj razlikujeta tako po funkciji kot tudi njunem razvoju. Prednji reženj ali anteriorni del hipofize se imenuje adenohipofiza in je sestavljena iz pravega žleznega tkiva, v njenih celicah pa nastajajo različnihormoni. Zadnji reženj ali posteriorni del hipofize je nevrohipofiza, kjer hormoni ne nastajajo, sam predel pa je namenjen shranjevanju in sproščanju hormonov, nastalih v hipotalamusu.[1]
Prikaz funkcionalne delitve hipofize na posteriorno ali zadnjo (nevrohipofizo) in anteriorno ali prednjo (adenohipofizo).
Posteriorni del hipofize, nevrohipofiza, je sestavljena iz številnihnevroglija ali glia celic,kapilar inaksonovnevronov hipotalamusa.[1][4] Na predelu nevrohipofize ne nastajajo hormoni, sam zadajšnji reženj pa predstavlja zalogo in mesto sproščanja hormonov, izvirajočih iz hipotalamusa, ki v nevrohipofizo pridejo s tako imenovano nevrosekrecijo. Po potrebi se nato sproščajo vkrvožilje, preko katerega potujejo do tarčnih celic.[1]
Med hormone, ki nastajajo v hipotalamusu, in se nato z nevrosekrecijo izločajo v nevrohipofizo, spadataoksitocin invazopresin (antidiuretični hormon ali krajše ADH). Oksitocin je hormon, ki povzroča skrčenjegladke mišičnine, kar je še posebej pomembno priporodu, ko oksitocin vzpodbudi močnejše kontrakcijematernice.[1] Sodeluje tudi meddojenjem pri stiskanjumleka izmlečnih žlez vdojkah.[5] Vazopresin (antidiuretični hormon) vpliva na večanje prepustnosti zbiralcnefronov, ki zaradi tega reabsorbirajo večje količine vode,urina (seča) pa je posledično manj in je bolj koncentriran. Hormon vpliva tudi na dvigkrvnega tlaka.[1] Antidiuretični hormon je ključen zahomestazo telesnih tekočin.[6]
Anteriorni del hipofize, adenohipofizo, sestavljajo prave žlezne celice, ki so dobro ožiljene s kapilarami, in v katerih nastajajo različni tipi hormonov. Na delovanje adenohipofize vplivajo različni hormoni hipotalamusa;liberini (sproščajoči hormoni[7]) vzpodbujajo izločanje adenohipofiznih hormonov, medtem ko sekrecijo zavirajostatini (sproščanje zavirajoči hormoni[8]). Do hipofiznih celic liberini in statini prehajajo prekoobtočil (hipotalamusno hipofizni portalni obtok).[1]
Med adenohipofiznimi hormoni ločimo efektorske hormone, ki učinkujejo neposredno na tarčneorgane in ne na druge žleze.[1] Takšen hormon jerastni hormon ali somatotropin (GH, izgrowth hormone), ki vzpodbuja rast[1] z vplivom napresnovo različnihbiomolekul (ogljikovih hidratov inbeljakovin).[9] Efektorski hormon je tudiprolaktin ali laktogeni hormon (PRL), ki induciracelično delitev in v obdobju poznenosečnosti ter dojenja tudi izločanje mleka iz mlečnih žlez.[1]
Drugi adenohipofizni hormoni so zadolženi za uravnavanje delovanja podrejenih endokrinih žlez (njihove rasti in proizvodnje ter sekrecije hormonov). Ločimogonadotropine, ki vplivajo na spolne žleze (gonade), in hormone, ki nadzirajo delovanje nadledvičnih žlez in ščitnice. Med gonadotropine spadatafolikle stimulirajoči hormon (FSH ali folitropin), ki v ženskemjajčniku stimulira zorenje foliklov in v moškihmodih vzpodbujaspermatogenezo (razvojsemenčic), inluteinizirajoči hormon (LH ali lutropin), ki pri ženskah induciraovulacijo ter vzpodbuja izločanjetestosterona pri moških.[1][6]
Med hormone, ki nadzirajo žleze brez spolnih žlez, spadataščitnico spodbujajoči hormon (tiroideo stimulirajoči hormon, tirotropin ali TSH), ki vzpodbuja sekrecijo ščitničnih hormonov, inadrenokortikotropni hormon (kortikotropin ali ACTH), ki deluje na skorjo nadledvične žleze in tamkajšnje hormone (na primerkortizol).[1][6]
Prikazana je anatomska delitev hipofize napars distalis,pars intermedia inpars nervosa.
Anatomsko hipofizo delimo na tri različne režnje, ki jih prepoznavamo po mestu in tipu celic, nameščenih v posamičnem predelu.[10] Distalni del hipofize (pars distalis alipars anterior), ki je funkcionalno glavnina adenohipofize[11], sestavljajo kromofilne in kromofobne celice. Dalje lahko kromofilne celice klasificiramo kot acidofilne (izločajo rastni hormon in prolaktin) in bazofilne (izločajo tiroideo stimulirajoči hormon, luteinizirajoči hormon, folikle stimulirajoči hormon in adrenokortikotropni hormon). Kromofobne celice so v bistvu kromofilne celice, ki še nisodiferencirane ali so neaktivne in so pri opazovanju ssvetlobnim mikroskopom slabo obarvane.[10]
Intermediarni del hipofize (pars intermedia) predstavlja ožji predel adenohipofize, ki leži tik ob nevrohipofizi.[10][11] V glavnem ga sestavljajociste, napolnjene skoloidi in obdane s kubičnimepitelom. Živčni del hipofize (pars nervosa) pripada funkcionalni enoti nevrohipofizi, gradijo ga predvsem aksoni (nevriti). Velik delež predstavljajo tudi pomožne celice živčnega sistema, nevroglija ali glia celice.[10]
Hipofizo in njeno delovanje je mogoče nadzirati s pomočjoračunalniške tomografije inmagnetne resonance, ki omogočata opazovanje oblike in morebitnega povečanja. Hipofizne hormone in njihovo sekrecijo se navadno preverja z različnimi krvnimi testi, ki zaznavajo prisotnost ali odsotnost hipofiznih hormonov v krvi.[6]
Ob težavah z izločanjem hormonov iz nevrohipofize lahko pride doinsipidusnega diabetesa (diabetes insipidus). Zaradi pomanjkanja vazopresina se reabsorbira premalo vode, kar vodi v velike količine zelo razredčenega urina, ki lahko dosega dnevne vrednosti od 15 do 30 litrov. Pri pretirani sekreciji nevrohipofiznih hormonov se poveča reabsorpcija vode v zbiralcih (zaradi pretirane količine ADH), kar vodi v zvečano prostorninokrvi in povišan krvni tlak.[1]
Ob pretiranem izločanju rastnega hormona v odrasli dobi pride do akromegalije.
Pomanjkanje adenohipofiznih hormonov ima velik vpliv na delovanje podrejenih endokrinih žlez. Nezadostno izločanje TSH vodi v zmanjšano sekrecijo ščitničnih hormonov, kar sproži bolezensko stanje, ki ga imenujemohipotiroidizem. Zmanjšana sekrecija ACTH povzroča stanje, ki se imenujeAddisonova bolezen ali adrenokortikalna insuficienca. Hude posledice lahko nastanejo zaradi pomanjkanja gonadotropinov, ki se pri ženskah izražajo kot odsotnostovulacije in pri moških kot izguba potence,libida ter krčenje mod. Pomanjkanje rastnega hormona v otroštvu vodi v hipofiznopritlikavost ali nanosomijo.[1]
Bolezenska stanja se lahko pojavijo tudi zaradi pretiranega delovanja adenohipofize in podrejenih žlez. Pogosto na zvišano aktivnost hipofize vplivajo različniadenomi (benignitumorji žleznih tkiv[12]).[1][6] Kadar pride do pretirane sekrecije rastnega hormona, ločimogigantizem (pretirana rast zaradi zvečanega izločanja rastnega hormona v obdobju normalne rasti) inakromegalijo (rast štrlečih, distalnih delov telesa, kot so denimo nos in prsti, v obdobju po končani normalni rasti).[1]
