Reka Misisipi je odMinneapolisa navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi čolni vseskozi čistijorečnih usedlin, je večinoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12čevljev). V eni uri Misisipi v rečni delti naplavi okoli40 ton usedlin. Najgloblje mesto je priBaton Rougeu, kjer globina seže malo prek 60 m (198 čevljev). Od tam je prevozna tudi zamorska plovila. PrekIntracoastal Waterway inIllinois Waterway je mogoča vodna povezava s področjem Velikih jezer.
Misisipi ima četrto največjepovodje na svetu, ki pokriva 3.220.000 km² in obsega cele ali dele 32 ameriških zveznih držav in dveh kanadskih provinc. Ta površina predstavlja 40 % ozemlja celinskih ZDA. Najvišja točka porečja jeMount Elbert (4.400 mnm), najvišja goraSkalnega gorovja, najnižja paMehiški zaliv.[1] V zaliv se izliva kakšnih 160 km južno od New Orleansa. Reka je tako od izvira do izliva dolga 3770 km, voda pa od izvira do izliva povprečno priteče v 90. dneh.[2]
Povprečni letni pretok Misisipija je med 7.000 in 20.000 m³/s,[3] kar ga uvršča na peto mesto med najbolj pretočnimi rekami na svetu. Kljub visokemu mestu na lestvici pa povprečni letni pretok Misisipija dosega le 8 % pretokaAmazonke.[4]
V nasprotju z večino velikih rek izvirnica Misisipija ni ravno velika. Reka izvira iz jezeraItasca kot pet metrov širok potok. Jezero leži približno 47° 15' severne zemljepisne širine in 95° 12' zahodne dolžine, na nadmorski višini približno 450 m. Ker izvirsko jezero samo ne more biti izvir, saj se samo napaja iz pritokov, vidijo mnogi pravi izvir Misisipija v majhnem potočku nad jezero Itasca na nadmorski višini 512 m.
Ni sicer znano od kod pride ime »Misisipi«, vendar obstaja več možnosti. Morda izvira izalgonkinskega jezika in pomeni »oče rek« ali »oče vodovja«. Druga možnost bi bila beseda »mesipi«, ki v jeziku ljudstvaOdžibva pomeni »velika reka«.
Od leta 700 do približno 1600 se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovanaMisisipska kultura.
Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je 8. maja 1541 postal španski raziskovalecHernando de Soto. Poimenoval jo jeRio de Espiritu Santo (špansko:Reka Svetega Duha). Leta 1673 sta seLouis Joliet inJacques Marquette odpravila na veliko odpravo po Misisipiju.René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle je leta 1683 kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.
Reka je dolgo časa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve današnjihZDA.Indijanskaplemena kotČeroki so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje časa predvideno zaindijanski reservat.
Istočasno je bila ta reka najpomembnejša prometna povezava dežele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v časuameriške državljanske vojne vojaško.
Z letom 1812 je na rečni liniji medNew Orleansom inNatchezom začel vozitiNew Orleans, prviFultonovparnik zlopatastim vodnim kolesom. Pet let pozneje je na reki plulo že 17 plovil naparni pogon, leto pozneje že 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je število poskočilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Večina ladij je plulo med New Orleansom inLouisvilleom, druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozilebombaž v njuorleanškopristanišče, od koder so ga z ladjami prevažali v Evropo. Manjši čolni so pluli navzgor poYazooju in tam pošiljke bombaža prevzemali neposredno.
Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjoželeznice. Prva proga,Vicksburg-Jackson-Railroad, je njihovo dejavnost začela prevzemati leta 1838.
Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimoZebulon Pike, ki je na odpravo krenil decembra 1805. Napačno je domneval, da je izvir veletoka jezeroLeech. Pravi izvir reke, jezero Itasca, je šele leta 1832 odkrilHenry Rowe Schoolcraft z drugimi.
