Movatterモバイル変換

Pojdi na vsebino

Miselni preizkus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Míselni preizkús alimiselni preizkús (angleškoa thought experiment, iznemške besededas Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja vfiziki in na drugih področjih. Opisujepreskus, ki se v resnici ne izvede. Takšni preskusi se uporabljajo pri poskusih boljšega razumevanjaVesolja infizikalnih zakonov.

Obstaja veliko znamenitih miselnih preskusov iz 19. in še posebej iz 20. stoletja, začetki pa sežejo vse tja doGalileja.

Znani miselni preskusi so:

argument vedra –prostor je absoluten in ne v soodnosu (Isaac Newton),
argument lepljivih biserov –gravitacijsko valovanje res napovedujesplošna teorija relativnosti in ima fizikalne učinke (Richard Phillips Feynman, 1957)
astrokokoš (biotehnološko raziskovanjeVesolja) (Freeman John Dyson, 1979),
Brownov zatikalnik (termodinamika),perpetuum mobile, ki ne krši2. zakona termodinamike in ne deluje (Richard Phillips Feynman, 1962)
Casimirjevi stožci (osnova za skorajperpetuum mobile, ki ga ženeentropija),
Einsteinovi miselni preskusi (posebna teorija relativnosti,splošna teorija relativnosti,kvantna mehanika),
Galilejeva ladja (načelo klasične relativnosti 1932),
izrek o neskončni opici (verjetnost),
Maxwellov duh (termodinamika, 1871),
paradoks dvojčkov (posebna teorija relativnosti),
paradoks lestev (posebna teorija relativnosti,Wolfgang Rindler, 1961)
Schrödingerjeva mačka (kvantna mehanika),
paradoks EPR (,kvantna mehanika) (so ga izvedli v posebnih primerih),
kvantni samomor in nesmrtnost (kvantna mehanika),
neenakost CHSH (kvantna mehanika),
preskus GHZ (kvantna mehanika),
Wignerjev prijatelj (kvantna mehanika),
Wittgensteinova palica (strojništvo,mehanika) – vaja vpredočenju,
kitajska soba (filozofija,umetna inteligenca,kognitivna znanost),
posnemana stvarnost (filozofija,računalništvo,kognitivna znanost).

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536382«

Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp