Ciudad de México [sjudád dé méhiko] (španskoCiudad de México ali México D.F.) jeglavno mestoMehike. Ne pripada nobeni zvezni državi, temveč je samostojno zvezno okrožje (Distrito Federal). Ustanovil ga jeHernán Cortés leta1521 na ruševinahTenochtitlana, prestolniceAztekov, na sredi danes skoraj izsušenegajezeraTexcoco.
VMetropolitanskem območju živi več kot 20milijonov ljudi, tako je Ciudad de México eno največjihmest na svetu. Je tudi med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V mestu vlada velika brezposelnost, ki je posledica hitrega dotoka prebivalstva s podeželja. Veliko je kriminala in pouličnih prodajalcev. Mesto leži na tektonsko aktivnem območju, zaradi jezerskih sedimentov se ugreza.
Mehičani svoje glavno mesto običajno imenujejoMéxico aliel D.F. (El De-Efe, okrajšava zaDistrito Federal). Torej, ko govorimo o Méxicu, je mesto običajno mišljeno - napisana kot »México DF«. Manj pogosto in običajno samo v uradnih primerih se rečeLa Ciudad de México. Država Mehika pa je svoje ime dobila po imenu njenih prebivalcev. Prebivalci mesta socapitalinos ("glavno mesto"),defeños (izhaja iz D.F.) alichilangos, besedamexicano se nanaša predvsem na republiko. Ime je prvotno prišlo od azteške besede »Mexica« (beri: mešika), kot so sami sebe imenovali Azteki.
Ciudad de México leži na južnem koncu 60 km dolge in 100 km širokeMehiške doline, na nadmorski višini povprečno 2.310 metrov in je obdana s treh strani z gorami, tudi znamenitimivulkaniPopocatepetl inIztaccihuatl ter pogorjem Sierra Nevada.
Zaradi takega okolja je pogostsmog. Že odprazgodovine je ta bazen središče poselitve. Zvezno okrožje (Distrito Federal) ima površino 1.499,03 kvadratnih kilometrov. Na severu, vzhodu in zahodu meji na zvezno državo Mexico in na jugu na državo Morelos.
Metropolitanska regija Ciudad de México se deli na tri različna območja:
Megalopolis del Centro de México (MCM): obsega zvezno okrožje in drugih 249 skupnostih v bližini glavnega mesta, tudi Zonas Metropolitanas v Cuernavaca - Cuautla, Pachuca, Puebla - Tlaxcala in Toluca. Občine v MCM so razdeljene med članice: México (99), Tlaxcala (52), Puebla (36), Hidalgo (31) in Morelos (31). Regija pokriva površino 9.763 kvadratnih kilometrov.
Zona Metropolitana de la Ciudad de México (ZMCM ): Obsega 16 okrožij (delegaciones) glavnega mesta, 40 občin (municipios) zvezne dežele México in ena občina zvezne dežave Hidalgo. Ima površino 4.986 kvadratnih kilometrov.
ObmočjeMetropolitana del Valle de México (ZMVM): regija obsega zvezno okrožje in 58 občin države México in eno občino države Hidalgo. Ima površino 7.815 kvadratnih kilometrov.
Ekosistem pred prihodom Aztekov v osrednjo Mehiko je mogoče dokaj natančno rekonstruirati na podlagi izkopavanj: to je bila pokrajina, ki je imela številnajezera inmočvirja. Okoliški hribi so bili večinoma pokriti z borovim in hrastovim gozdom, bilo je mnogo potokov in rek, največje jezero je bilo na severnem Zumpangu. Medtem ko so manjša jezera vsebovala svežo vodo, je bila voda v globokem jezeruTexcoco slana zaradi dušika iz podzemlja, pomanjkanja odtoka in močnega izhlapevanja.
Ko so Azteki prispeli v Mehiško dolino, so našlikoruzo,fižol,paradižnik,buče in druge kulturne rastline na namakanih zemljiščih in plavajočih vrtovih imenovanihchinampas, nasipi, namakalni kanali inakvadukti so bili v Dolini običajni. V 15. stoletju so Azteki zgradili nasip, ki je povezoval otok, na katerem je bilo mestoTenochtitlán, s kopnim. Prav tako je služil kot akvadukt. 16 kilometrov dolg nasip, prekinjen le z nekaj mostovi, je bil zgrajen vzhodno od Tenochtitlana, da je ščitil mesto pred poplavami.
V prvih letih svoje vladavine so Španci napačno ocenili pomen načina gojenja rastlin. Po uničujočih poplavah leta 1540 so se odločili sistem rekonstruirati. Krčenje pobočij zaradi paše živine je povzročilo erozijo. Zemlja ni mogla absorbirati dežja in je odtekala v jezero Texcoco, ki je bilo v času kolonizacije 14 metrov nižje, kot je danes).
S starimi sistemi ni bilo več mogoče obvladovati vodnih mas. V velikih poplavah v letih 1629-1633 je umrlo okoli 50.000 ljudi. Leta 1789 je bil zgrajen kanal in Dolina se je izsušila. Erozija je pripomogla da so viri, ki so prej oskrbovali mesto s pitno vodo usahnili. Oskrba s pitno vodo iz globokih vodnjakov se je povečala (leta 1886 e bilo več kot 1000 vodnjakov). Zaradi vse večje porabe, se je v finozrnati,bentonitni glinipodtalnica nižala. Zaradi tega so se nekateri deli mesta med letoma 1891-1970 znižali za do 8,50 m. Problem je tudi z odpadno vodo (fekalijami), ki zaradi lomlenja cevi pronicajo v podtalnico in onesnažujejo pitno vodo.
Ciudad de México leži v regiji, kjer sopotresi nizke in srednje intenzivnosti redni in pogosti. 19. septembra 1985 je bil uničujoč potres z močjo 8,1 stopnje poRichterjevi lestvici zepicentrom v 350 km oddaljeni državi Michoacan. Uradno je bilo 9.500 ljudi mrtvih, okoli 30.000 je ostalo brez strehe nad glavo. poškodovanih je bilo skupaj 2800 zgradb, 880 jih je bilo porušenih. Veliko število žrtev je delno posledica slabe gradnje in mehke podlage na kateri leži mesto.
Mehiška Dolina leži v južnem delu mehiške planote, znane kotMesa Central. Orografsko ima severni del gorski značaj. Z gozdom pokriti vulkanski stožci, veliki kraterji ugaslihvulkanov, globokikanjoni, ki jih je raztrgalaerozija in z rodovitno zemljo napolnila planote in doline. Središče kmetijstva je tako vTierra Templada, kjer gojijo fižol, koruzo, pšenico, zelenjavo in sadje. Celotno Mehiško višavje je bogato ssvincem,bakrom,kositrom,cinabaritom,žveplom,zlatom insrebrom. Iz plemenitih kovin so Azteki izdelovali čudovit nakit in druge umetniške predmete. Bituminoznipremog, ki se pojavi v podaljškulignitov iz Teksasa in Coahuile, Mehiki zadosti potrebi po premogu.
Ciudad de México je razdeljen na 16 okrožij (delegaciones). Tabela prikazuje okrožja, katerih prebivalstvo in gostota prebivalstva, so po popisu prebivalstva iz 17. oktobra 2005. Vsak okraj je še nadalje razdeljen v različne dele mesta imenovanecolonias.[8]
Mesto leži v tropih, ki pa so hladnejši zaradi visoke nadmorske višine. Čez dan je v zimskem času od 20 do 25 °C, ponoči pa se lahko kar precej ohladi. V poletnem času od aprila do junija je od 25 do 30 °C. Od oktobra do maja je suha sezona, deževno obdobje traja od junija do septembra, padavine se pojavljajo v popoldanskem času in zvečer, redkeje zjutraj.
Povprečna letna temperatura je 15,9 °C, poprečna letna količina padavin 816,2 mm. Najtoplejši mesec je maj, v poprečju 18,9 °C, najhladnejša meseca sta december in januar s 12,5 °C. Največ padavin pade v mesecu juliju v povprečju 175,1 milimetrov, najmanj v februarju v povprečju 4,3 milimetre.
Največje mehiško mesto se bori s številnimi okoljskimi problemi. To je velika onesnaženosti zraka, problem oskrbe s pitno vodo, neustrezna infrastruktura za odlaganje odpadkov, slab javni prevoz in čezmerni tovorni promet. Kakovost zraka je po podatkihSvetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najslabših na svetu. Parametri kot sožveplov dioksid, trdni delci,ogljikov monoksid inozon, so po priporočilih WHO krepko presežena.
Vzrok je predvsem v več kot štiri milijoneavtomobilih, 120.000taksijih, 28.000avtobusih in več deset tisočtovornjakih, ki vozijo vsak dan v metropolitansko območje. Zaradi hitre urbanizacije, močnega povečanja obsega prometa in koncentracije industrije, so pretirane emisije onesnaževanja in smog resna grožnja za javno zdravje.[9]
Mesto leži v Mehiški dolini na planoti okoli 2000 metrov nad morjem, ki jo na zahodni, južni in vzhodni strani omejujejo gore. Tople zračne mase več sto metrov v višino in pomanjkanje vetra pri tleh preprečujejo kroženje zraka. Zaprtost doline pojasnjuje, zakaj je v Ciudad de Mexico smog stalna težava. Pogosta jeinverzija, posledica so bolezni dihal.
V zadnjih letih je vlada povečala napore za izboljšanje stanja. Uvedli so prepoved vožnje za osebna vozila en dan v tednu, spodbujajo uporabo okolju prijaznejših goriv in zahtevajo, daindustrija in gospodinjstva vgradijo čistilne naprave. Mnoge obstoječe obrate so zaprli in zahtevajo strožje okoljevarstvene ukrepe za številne stare industrijske obrate.
Temelj mesta pod imenom Tenochtitlán sega v leto 1325, ko se je skupinanomadov s severa za stalno naselila na otoku sredi jezera Texcoco. To so biliAzteki, ki so sebe imenovali Mexíca (izgovori Mešika). V skladu s svojo tradicijo, ki so jo prejeli od svojega boga Huitzilopochtla, so našli mesto, kjer so ugotovili, da je orel sedel na kaktus in žrl kačo. Mesto so našli na otoku v jezeru. Orel, kača in kaktus so v današnjem mehiškem grbu.
Lokacija je bila dobro izbrana z vidika zaščite pred sovražniki, jezero je bilo polno rib, v plitvini so ustvarilichinampas - plavajoče vrtove, ki so bili zelo rodovitni. Ko se je mesto širilo, so zgradili povezovalne nasipe s kopnim delom z nekaj mostovi za primer obrambe, pa tudi za omejitev poplav.
Mesto na otoku se je kmalu razširilo na več kot 13 kvadratnih kilometrov. Azteki so v nadaljevanju osvajanj zgradili velik imperij, v katerem je bila živahna izmenjava dobrin.
Leta 1519 jeHernán Cortés pristal z majhno špansko vojsko na vzhodni obali in pričel svoj dolg pohod na Tenochtitlan. Pri osvojitvi mesta mu je bilo v pomoč več okoliščin: posedoval je strelno orožje, domačini še nikoli niso videli konj, imel je podporo nezadovoljnih plemen, ki so bili v sporih z Azteki. Azteški vladar je bil globoko veren človek, ki je verjel, da je Cortés bradati bogQuetzalcoatl, ki se je vrnil izpolniti starodavno prerokbo. 8. novembra 1519 je spustil Špance v mesto in jim priredil dobrodošlico. Cortés in njegovi spremljevalci so bili začudeni nad mogočnostjo azteškega mesta s 300.000 prebivalci. Cortés je Moctezumo 17. novembra 1519 zadržal kot talca v svoji palači in ga po tem, ko so mu nanesli zlata in srebra, ubil. Azteki so Špance pregnali iz mesta, a so se ti s pomočjo indijanskih plemen vrnili in 13. avgusta 1521 dokončno zasedli mesto.
Od veličastnega azteškega mesta se ni ohranilo skoraj nič. Španci so sistematično uničevali stare kulture in zgradili na mestih templjev svoje cerkve. Na temeljih palač so zgradili iz azteških kamnov nove palače. Mesto je še naprej raslo, večji del jezera Texcoco so izsušili.
Leta 1535 je Ciudad de Mexico postalo glavno mesto podkraljevineNove Španije, ki je obsegala vse španske province na severu Amerike, Kostariko, karibske otoke in Filipine. Španska kolonialna oblast je trajala približno tri stoletja. Leta 1551 je bila v glavnem mestu ustanovljena prvauniverza (UNAM).
Leta 1692 se je zgodil upor Indijancev, v katerem so bile uničene ali poškodovane številne stavbe, vključno leta 1523 zgrajena uradna rezidenca španskega podkralja. Vzrok nemirov je bilo pomanjkanje hrane, kar je bila posledica slabe letine zaradi dolgotrajnih padavin in poplav v regiji.
Leta 1737 je bila »devica iz Guadalupe« razglašena za zavetnico mesta. V 18. stoletju so zgradili številne cerkve in stavbe v baročnem slogu, iz katerega je pozneje razvil slog mehiškichurriguerizem (vrsta španskega baroka).
Leta 1810 se je pričela, pod vodstvomMiguela Hidalga inJosé María Morelosa vojna za neodvisnost, ki se je leta 1821 končalo z zajemom mesta s strani upornikov pod vodstvomAgustína de Iturbide. 21. julija 1822 je bil imenovan za cesarja. 14. septembra 1847 je bil ubit v bitki pri Chapultepecu v mehiško - ameriški vojni.
Leta 1858 je bil izvoljen za predsednika MehikeBenito Juárez. Predsedovanje Juáreza, ki je trajalo med 1861-1872, je bilo prekinjeno - med letoma 1863-1867 so Mehiki vladaliFrancozi s cesarjemMaksimilijanom I. na čelu.
Po 1875 je mesto obsegalo le malo več kot območje okoli Zocala, osrednjega trga pred stolnico in Alameda. Grad Chapultepec, Coyoacan in San Ángel in bazilika Marije Guadalupske, ki so danes v centru mesta, so bili nekoč obdani s polji in preostankom jezera. Vendar je mesto že dobivalo sedanje obrise. Od konca leta 1870 do 1911 jediktatorPorfirio Diaz izvajal gradbeni program, ki naj bi bil njegov spomenik. Zgrajene so bile tramvajske proge in izsušeni zadnji ostanki jezera Texcoco v predmestju. Prebivalstvo je naraščalo in ob izbruhu revolucije leta 1910 je Ciudad de México že štel več kot 700.000 prebivalcev.
Na območju izsušenega jezera se je mesto postopoma širilo. Položaj je bil v mnogih pogledih neugoden. Veliko objektov se je v desetletjih zaradi mehkega in močvirnatega terena zrušilo ali močno poškodovalo. V centru so vidne nagnjene zgradbe, neravna tla cerkva, hiš in ulic, pogosti so potresi.
Med revolucijo je življenje izgubilo skoraj dva milijona Mehičanov. Med letoma 1920 in 1940 se je število prebivalcev mesta podvojilo na 1,8 milijona, težave z infrastrukturo in socialni problemi so se poglobili. NaPlaza de las Tres Culturas je oblast 2. oktobra 1968 kruto zatrla nemire 250.000 študentov s tanki in vojsko. Študentski protesti so, zaradi slabih socialnih razmer, pogojev izobraževanja in pomanjkanja demokracije, trajali več mesecev. Upor je bil brutalno zatrt zaradi pričetkaolimpijskih iger. Dogodek je bil imenovan »pokol Tlatelolco«.
Leta 1968 je mesto že imelo šest milijonov prebivalcev. Gradnja hiš ni mogla dohajati letne stopnje rasti prebivalstva. Pojavijo se velikislumi brez vode ali ustreznih sanitarij. Javni promet ni mogel slediti rasti mesta, čeprav so v poznih 1960 začeli z gradnjopodzemne železnice. V letu 2000 je bilo odprtih 175 postaj podzemne železnice, še več jih načrtujejo. Rast se nadaljuje. Ocenjuje se, da pride v mesto vsak dan na tisoče priseljencev. Mesto velja kot eno najbolj gosto poseljenih mestnih območjih na svetu.
Ciudad de Mexico ima eno najbogatejših gledaliških scen na svetu. Mehiško gledališče ima izobraževalno in družbeno-politično funkcijo, ki jo zastopa širok nabor sodobnih dramatikov.
Eno najbolj znanih gledališč v mestu jePalacio de Bellas Artes, zgrajeno leta 1904 - 1934 na vzhodni strani parkaAlameda Central. Kupola okrašena z bronastim okrasjem izcarrarskega marmorja inArt déco notranjostjo je najpomembnejši kulturni center v središču mesta (gledališče, ples, koncerti, opere, umetniške razstave). V palači so stenske poslikave (freske)Diega Rivere, Joséja Clemente Orozca, Davida Alfaro Siqueirosa, Rufina Tamaya in Jorgeja González Camarenazuja.
Predstave nacionalnega folklornegabaleta (Ballet Folklórico Nacional) so pomemben del kulturnega življenja v mestu. Balet je že pridobil svetovno slavo in ga sestavljajo plesalci iz vseh delov države, njegova odlična koreografija je prepredena z mehiškimi plesi, glasbo in pesmimi. Program vključuje nekatere izmed najbolj znanih tradicionalnihplesov.
Na avenijiPaseo de la Reforma v parkuChapultepec jeAuditorio Nacional. Odprli so ga leta 1952 za potrebe razstavnega prostora, kasneje pa so bile v njem predstave baleta, pop koncerti in koncerti klasične glasbe. Tukaj nastopajo številni domači in mednarodni umetniki.
Art Nouveau/neoklasicistična Palacio de Bellas Artes je vidno kulturno središče v mestu
Ciudad de Mexico ima številne muzeje na čelu z najpomembnejšimMuseo Nacional de Antropologia (Narodni antropološki muzej), sledijo šeMuseo Nacional de Arte (Muzej narodne umetnosti),Museo Rufino Tamayo inMuseo de Arte Moderno (Muzej moderne umetnosti) inMuseo Frida Kahlo.
Museo de Arte Moderno
Museo de Arte Moderno (MAM) je bil zgrajen leta 1964,arhitekta sta bila Rafael Mijares Alcérreca in Pedro Ramirez Vazquez. V njem so razstavljene zbirke sodobnega mehiškegaslikarstva z deli Davida Alfaro Siqueirosa, Joséja Clemente Orozca, Joséja María Velasco Gómeza, Diega Rivere in Juan O'Gormana. Ta muzej hrani tudi posebno zbirkonadrealističnih del Remediosa Vara.
Museo Nacional de Antropologia
Antropološki muzej se nahaja v parku Chapultepec in hrani najpomembnejšo zbirko predkolumbovske dediščine Mehike in je ena najpomembnejših arheoloških zbirk na svetu. Stavba je bila odprta leta 1964, zasnovala sta jo arhitekta Pedro Ramirez Vazquez in Jorge Campuzano. Razstavne dvorane so zgrajene okoli osrednjega dvorišča, ki je delno pokrito z velikim pravokotnim »dežnikom«, konstrukcijo preko katerega se zliva voda. Betonski steber v sredini z umetnim slapom predstavlja preostanek strehe. Objekti so obdani z vrtovi, ki so vključeni kot razstavni prostor muzeja na prostem.
Museo Nacional de Arte
Museo Nacional de Arte je bil ustanovljen leta 1982 in predstavlja pregled mehiške umetnosti od 16. stoletja do leta 1950. To je manjši trgEl Caballito, kjer stoji tudi najbolj znan kip v mestu, kipKarla IV. španskega, delo Manuela Tolsa. Prvotno se je veličastni bronasti kip nahajal na Zócalu (obstoja slika iz leta 1803), nato pa so ga večkrat selili po mestu.
Museo Rufino Tamayo
Museo de Arte Contemporáneo Internacional Rufino Tamayo je bil odprt leta 1981 z donacijo v višini več kot 300 del slikarjaRufina Tamaya (1899-1991) izOaxace. Poleg njegovih del, so tu tudi dela drugih znanih umetnikov 20. stoletja:Francis Bacon,Salvador Dalí,Alberto Giacometti,René Magritte,Joan Miro inPablo Picasso. V muzeju so na ogled tudi mednarodne razstave mehiške umetnosti, predavanja, gledališke in plesne predstave in koncerti. V muzeju se nahaja poseben dokumentacijski center o Rufinu Tamayu. Za zasnovo stavbe sta Teodoro González de León in Abraham Zabludovsky prejela nacionalno nagrado za arhitekturo v letu 1981.
Museo Frida Kahlo ali Modra hiša Fride Kahlo
HišaFride Kahlo stoji v predmestju Coyoacán. Barvita stavba, poimenovanaCasa Azul (Modra hiša) zaradi svoje modre fasade, je preurejena v muzej. V tipičnem kolonialnem slogu zgrajena stavba vsebuje poseben izbor slik Fride Kahlo, njeno pohištvo, obleke in knjige. Tam je živela z možem Diego Riverom med letoma 1929-1954. V bližnji hiši je v izgnanstvu živelLev Trocki (1879-1940), kjer je bil v svoji pisarni tudi umorjen.
Malo dlje odMuseo Frida Kahlo, v San Angel, jeMuseo de Casa Estudio Diego Rivera y Frida Kahlo, kjer so razstavljena dela obeh umetnikov. Obstajata dve hiši, ena v roza in ena v modri barvi, hiši za vsakega od njiju, zasnovani in zgrajeni leta 1927, avtor slikar Juan O'Gorman. Za Mehiko je bil to začetek moderne arhitekture.
Cerkev San Francisco v zgodovinskem središču Ciudad de Mexica
Na vzpetini v starem delu mesta je bil leta 1540 zgrajenConvento de San Francisco (nekdanjifrančiškanskisamostan, v katerem je regionalni zgodovinski muzej (Museo Regional de Querétaro). V cerkviSan Francisco, ki je sestavni del samostana je Hernán Cortés kronal prvega azteškega cesarja. Stavba je bila zgrajena v značilnem sloguchurrigueresque.
NaAvenida Madero, na zahodnem robuZocala stoji baročnaIturbidova palača (Palacio de Iturbide), kjer potekajo likovne razstave.Antiguo Colegio de San Ildefonso je še vedno dobro ohranjena kolonialna zgradba, kjer so občasne razstave in stenske slike Diega Rivere, Davida Alfaro Siqueirosa in José Clemente Orozca. Južno od Zocala jeMuseo de la Ciudad de México z ostanki o zgodovini mesta in doline.
V zahodnem delu parkaAlameda Central je leta 1592 stanoval Cortés, danes je tuPinacoteca Virreynal (Podkraljeva zbirka slikarstva) v kateri so slike najpomembnejših umetnikov španskega kolonialnega obdobja.
V okolju parkaAlameda Central so še drugi muzeji:Museo Nacional de Arte v stavbi iz italijanskega marmorja,Museo Franz Mayer z zbirko različnega pohištva, srebrnine in mehiških slik,Museo de Artes e Industrias Populares (Narodni muzej ljudske umetnosti in obrti) inMuseo Mural Diego Rivera z razstavo mnogih njegovih del, vključno z enim njegovih najbolj znanih umetniških del:Sanje v nedeljo popoldne v parku Alameda.
Dva druga umetniška muzeja na območju San Angel staMuseo de Arte Carrillo Gil, kjer je večinoma mehiška sodobna umetnost z občasnimi razstavami sodobne umetnosti, prvič odprt leta 1994 inMuseo Soumaya na Plaza Loreto.Museo Soumaya je znan med drugim zaradi razstave 100Rodinovih kipov in je edini muzej v Ciudad de Mexicu, kjer so stalno na ogled dela evropskih umetnikov, tudi nekaterihimpresionistov, delaPabla Picassa,Joana Mirója inSalvadorja Dalíja.
VXochimilcu na nekdanjiHacienda La Noria iz 16. stoletja, jeMuseo Dolores Olmedo, odprt za javnost od leta 1994. Tu so razstavljena med drugimi dela Diega Rivere, Fride Kahlo in Angeline Beloff. Prireditev v počastitev Dneva spomina na mrtve je v tem muzejskem predelu posebna atrakcija.
Ciudad de Mexico gosti številne koncerte različnih glasbenih smeri. Prizorišča so na južnem delu mesta, v soseskahCoyoacan inSan Angel pa tudi vZona Rosa inCondesa.
Cela vrsta lokalov ponuja skupineMariachi. To je skupina praviloma sestavljena iz štirih violinistov, treh trobentačev, nekaj kitaristov in pevke/pevca, igrajo pa značilno mehiško »narodno-zabavno« glasbo. Mariachi izhajajo iz časov francoske invazije v 19. stoletju, ko so postali običajna najeta glasbena skupina na porokah -mariage.
Na Plaza se lahko sliši skupineNorteño, ki predstavljajo mešanico glasbe Tex-Mex ali mehkejšemarimba inštrumente iz južne Mehike.
Osrednji kampus Mehiške univerze (National Autonomous University of Mexico - UNAM). Od leta 2007 je univerzitetno mesto Unescova svetovna dediščina.
Mestna regija je sedež številnih univerz, visokih in strokovnih šol, raziskovalnih ustanov in knjižnic.
Najstarejša univerza v Ameriki je bila ustanovljena leta 1547 in je začela obratovati leta 1551. To je Nacionalna avtonomna univerza Mehike (Universidad Nacional Autónoma de México - UNAM) in se nahaja Ciudad de Mexico. To je največja univerza na celini, s 305.969 študenti iz vseh družbenih okolij. Trije Nobelovi nagrajenci, več mehiških podjetnikov in večina današnjih predsednikov Mehike so nekdanji študenti. UNAM opravi 50% znanstveno-raziskovalnega dela v Mehiki in je prisotna po vsej državi s satelitskimi kampusi, inštituti in raziskovalnimi centri. Nacionalna avtonomna univerza Mehike se je uvrstila na 74 med 200 svetovnimi univerzami (podatek objavljen leta 2006 [113 ]), kar je bila najvišje uvrščena špansko govoreča univerza na svetu. Leta 2009 je padla na 190 mesto. Glavni kampus univerze, znan kotCiudad Universitaria, je na seznamuUnescove svetovne kulturne dediščine od leta 2007.
Druga največja visokošolska institucija jeInstituto Politécnico Nacional (IPN) in obsega med drugimCentro de Investigación y de Estudios Avanzados del Instituto Politécnico Nacional (Cinvestav), ki izvaja raziskave na zelo različnih znanstvenih in tehnoloških področjih. Druge glavne visokošolske ustanove v mestu so:Universidad Autónoma Metropolitana (UAM),Instituto Tecnológico Autónomo de México (ITAM),Universidad La Salle,Universidad del Valle de México (UVM),Universidad Anáhuac,Universidad Iberoamericana,El Colegio de México (Colmex),Escuela Libre de Derecho,Escuela Bancaria y Comercial,Universidad Pedagógica Nacional,Escuela Nacional de Antropología e Historia,Instituto Nacional de Bellas Artes la Universidad del Claustro de Sor Juana.
Med številnimi javnimi in zasebnimi šolami, mesto ponuja multi-kulturne, več jezikovne in mednarodne šole, ki se jih poslužujejo mehiški in tuji študentje. Najbolj znana soColegio Alemán (nemška šola s 3 glavnimi kampusi),Liceo mexicano Japonés (japonska šola),Escuela Coreana (korejska šola),Lycée Français de Mexique (francoska), Ameriška šolaWesthill Institute, akademijaEdron in ŠolaGreengates (britanska šola).
Ulice prestolnice predstavljajo šahovnico. Vzorec je bil prekinjen zaradi izgradnje nekaterih širokih avenij, ob katerih so sodobne poslovne stavbe in stanovanjske stolpnice, kakor tudi številni parki in veliki trgi, priljubljena zbirališča meščanov.
Zgodovinsko središče Ciudad de Mexica jeZócalo. Stoji na mestu, kjer je nekoč stala palača azteškega vladarjaMoctezume II. (1465-1520). Trg je obdan z monumentalnostolnico, Mestno hišo (Palacio Municipal) iz leta 1720, predsedniško palačo inPalacio Nacional iz leta 1792. VPalacio Nacional, so znamenite stenske poslikave (freske alimurali kot jim rečejo v Mehiki)Diega Rivere.
Baročna stolnica je bila zgrajena med letoma 1573 - 1667 in je ena od najstarejših in največjih verskih objektov v Ameriki. Znotraj je bogato izrezljan oltarDe los Reyes (Oltar kraljev). Fasadatezontle je iz rdečkaste vulkanske kamnine, razdeljena na tri portale inSagrario (tabernakelj) v podaljšku, ki je zgrajen vchurrigueresque slogu (slog poimenovan po španskem arhitektuJosé de Benito Churriguera (1665-1725)). Kot veliko drugih zgradb v mestu, se tudi stolnica počasi pogreza v močvirnatem nenosilnem terenu.
Severno od Zócala je arheološko najdiščeTemplo Mayor, kjer so našli ostanke nekdanjega templja mestaTenochtitlan. V kolonialni zgradbi na zahodni strani jeMonte de Piedad (zastavljalnica) iz 19. stoletja. V bližini Zócala so tudi kolonialne zgradbe in palače iz kamna tezontleCalle Moneda zgrajene v churrigueresque slogu in baročna cerkevLa Santisima z nadškofovsko palačo.
ProtiPalacio de Bellas Artes je majhen park,Alameda Central. V parku je spomenik mehiškemu predsednikuBenitu Juárezu (1806-1872).
Ena od glavnih arterij mesta jePaseo de la Reforma,avenija zgrajena v času cesarja Maksimilijana I. Začne se na robu starega mestnega jedra na severozahodnem vogalu parka Alameda in se konča pri poletni rezidenci mehiškega cesarja Castillo de Chapultepeca. Zgrajena je bila po evropskem modelu kot širokbulvar. Nekatere od zgradb so še iz 19. stoletja. V zgodovinskem delu mesta je tudi najvišja stavba v Latinski Ameriki,Torre Mayor in tipične poslovne zgradbe.Paseo de la Reforma je ena najdaljših ulic na svetu.
V severovzhodni smeri, prečno na avenijoPaseo de la Reforma, se razteza na Trg treh kultur, urejen leta 1963 na temeljih predkolumbovskega mesta Tlatelolco. Poleg azteških zgradb je tu baročna cerkevSantiago de Tlatelolco iz španskega kolonialnega obdobja in druge sodobne zgradbe. Pri spomeniku zadnjega azteškega vladarja Chuautemoca prečka mesto v smeri sever-jugAvenida Insurgentes.
Na jugu se širipark Chapultepec s številnimi muzeji, živalskim vrtom;grad Chapultepec, nekdanji sedež predsednika, je cesarju Maksimiljanu služil kot prebivališče in območjeZona Rosa s številnimi restavracijami, bari in nakupovalnimi centri. Tukaj se nahaja tudi 45 metrov visok steber z angelom na vrhu (El Angel de la Independencia).
Mehika je bila edina država, ki ob vdoru Avstrije leta 1938 ni bila politično priznana kot članica Zveze. NaPaseo de las Reforma stoji spomenik, ki ga je postavila avstrijska vlada podkanclerjemBrunom Kreiskyn. NaDunaju se dogodka spominjajo z Mexico kvartom.
MonumentalnaPalača pošte je zgrajena iz apnenca. Neogotska stavba je okrašena na straniCalle Tacuba in je bila zgrajena med letoma 1902 - 1907 po načrtih arhitekta Adamo Boarija. Stopnišče je zgrajeno vsecesijskem slogu, s steklom in kovinskim okrasjem. V prvem nadstropju je majhen poštni muzej.
V bližini se naAvenida Madero nahajaCasa de los Azulejos (Hiša ploščic). Zgrajena je v baročnem slogu, zunanjost je okrašena s tisočerimi ploščicami izPueble.
NaAvenida Madero in nasprotiPalacio de Bellas Artes stojiTorre Latinoamericana. Nekdanja najvišja stavba v Latinski Ameriki (visoka 182 metrov) je bila zgrajena med letoma 1948 in 1956. 45 nadstropnostolpnico je zasnoval arhitekt Augusto H. Álvarez.
Murali Diega Rivere se nahajajo na različnih lokacijah v mestu, največ jih je v Narodni palači na temo »Mehike skozi stoletja«. Znane so tudi freske José Clemente Orozca, posebej pomembna je slikaOmnisciencia vCasa de los Azulejos.
Na seznamuUnescove svetovne dediščine je od leta 2004Casa Barragan, dom in atelje arhitektaLuisa Barragána. Zgrajena med letoma 1947/1948 v predmestju Tacubaya je odličen primer betonske zgradbe sestavljene iz pritličja in dveh nadstropjih, ki so videti kot majhen zasebni vrt.
V severnem predmestjuVilla de Guadalupe stoji na hribu TepeyacBasilica de Nuestra Señora Guadalupe (BazilikaMarije Guadalupske). To je najpomembnejše svetišče v Mehiki in eno najpomembnejših Marijinih svetišč na svetu. Obišče jo 20 milijonov romarjev v največjem letnem romanju na svetu.[12] Leta 1531 se je na hribu Tepeyac Azteku Juanu Diegi prikazala Devica Marija. Na tem mestu so potem zgradili cerkev. Ker so se temelji posedli, je bilo treba baziliko za obiskovalce in romarjev zapreti. Nova bazilika, ki jo je zasnoval mehiški arhitekt Pedro Ramirez Vazquez, je bila posvečena leta 1974 in stoji v neposredni bližini. S svojo velikostjo in odprto arhitekturo deluje zelo impresivno. Ima 10.000 sedežev in lahko sprejme do 40.000 obiskovalcev. Je ena od največjih cerkva na svetu.
Trajineras v kanalihXochimilco. Xochimilco in zgodovinsko središče Ciudad de Mexico sta bila leta 1987 razglašena za območje svetovne dediščine.
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine so že od leta 1987 tako imenovani »plavajoči vrtovi« v Xochimilcu (v jeziku Nahuatl "kraj, kjer rastejo rože"). Leta 1990 so bili vodni vrtovi razglašeni za ekološki park (Parque Ecológico de Xochimilco). Nobeno drugo okrožje tako močno ne spominja na staro mesto kot Xochimilco s svojimi plavajočimi trgovinami, trgi in barvitimi čolni, ki vozijo izletnike skozi vodne kanale. Ženske v majhnih kanujih prodajajo rože, sadje in toplo hrano, na večjih čolnih so marimba glasbeniki in skupine Mariachi.
Trg Mercado de Xochimilco je eden izmed najbolj barvitih in najglasnejših na svetu.
Chapultepec Park
Park Chapultepec je zelenica velikosti štiri kvadratne kilometre in predstavlja zelena pljuča mesta. Sestoji iz treh delov. Največji in najvzhodnejši del ima najbolj zanimive objekte, med njimiMuseo Nacional de Antropologia,Museo de Arte Moderno,Museo Rufino Tamayo in živalski vrt. Na južni strani, nasprotiMuseo de Antropologia je jezeroLago de Chapultepec.
Na hribu Chapultepec je grad Chapultepec (Castillo de Chapultepec). Castillo je bil zgrajen leta 1785 kot poletna rezidenca španskega podkralja. Do takrat je bil domovanje azteškega vladarja. Kot vojaška akademija se je uporabljal do osamosvojitve, v sedanji obliki je bil grad na zahtevo cesarja Maksimilijana obnovljen po vzoru njegove italijanske vile. Zdaj je v njemMuseo Nacional de Historia.
Parque Zoológico de Chapultepec ježivalski vrt, ki zavzema velik del parka in je razdeljen na različne podnebne pasove: puščave, tropski gozd, mešani gozd zmernega območja in tako naprej. Najbolj zanimivi soxoloitzcuintle, mehiški psi brez dlake, ki so potomci štirih vrst predkolumbovskih psov.
Jugovzhodno od Ciudad de Mexico ležita dva zasnežena vulkana:Popocatepetl (5452 metrov) inIztaccihuatl (5285 metrov). Od začetka ponovne vulkanske aktivnosti 21. decembra 1994, pogosto bruhata. 19. decembra 2000 je bil največji izbruh vulkana Popocatepetl od leta 1802. Žareče kamenje in oblak prahu so se je širili proti mestu in večkrat je bilo treba za nekaj ur zapreti 60 kilometrov oddaljenoletališče v Ciudad de Mexico.
Omočje okoli Popocatepetla je za javnost zaprto v radiju dveh kilometrov, vendar soParque Nacional de Vulkani, ki obdaja oba vulkane, ponovno odprli. 14 samostanov na pobočjih Popocatepetla, zgrajenih v 16. stoletju so leta 1994 razglasili zn Unescov seznam svetovne dediščine.
Imena dveh vulkanov so iz azteških časov in pomenijo: Popocatepetl (kadeča gora) je bil bojevnik, Iztaccihuatl (bela dama) pa njegova ljubica, cesarjeva hči. Ko je slišala da je bil Popocatepetl ubit v bitki, je umrla od žalosti. Njen ljubimec pa je zdravel, odšel na goro in tam za vedno ostal z gorečo baklo.
Poleg številnih lokalnih restavracij Ciudad de Mexico ponuja tudi kitajsko ameriško, argentinsko, francosko in italijansko kuhinjo. Skoraj na vsakem vogalu so poceni restavracije, kavarne,taquerias in stojnice, kjer se prodajajo hrano in pijače.
Tipične jedi značilne za glavno mesto soAntojitos Mexicanos, predjedi, ki so pretežno pripravljene izMasa - testo zatortilje, palačinkam podoben kruh iz koruzne moke. To sotacos, majhne tortilje z nadevom iz vseh možnih sestavin,tortas (majhni sendviči) intostadas (ocvrte tortilje z nadevom). Značilne so različne omake, kot sosalsa verde,salsa Mexicana insalsa Rancheragost terguacamole.Antojitos se prodajajo v skoraj vsaki ulici na majnih stojnicah. Poseben nadev zatacose jecarne al pastor, vrstagyrosa, svinjina incarnitas, svinjina kuhana v mleku sChicharrón - ocvrto svinjsko kožo. Zanimivi sotamales, mešanica Masa, govedine ali piščanca z različnimi pikantnimi omakami, kuhano v listih koruze ali listih banan.
Namesto zgodnjega zajtrka, ko Mehičani popijejo samo kavo, pojejo zaAlmuerzo (drugi zajtrk) bodisi jajca alichilaquiles - suho tortiljo včili omaki, kuhano s smetano in sirom. Tipično kosilocomida corrida obsega juho, riž, glavno jed in sladico je po navadi majhno, poceni kosilo, ki ga pojedo delavci in drugi zaposleni. Večerja je preprosta, običajno pojedo samotaco alipan dulce (sladko pecivo) s kozarcem mleka ali kave.
Okusni so slavniChiles en nogada iz območja Pueble, z govedino in svinjino, suhim sadjem, orehi, smetano napolnjene velikepaprike (chile poblano). S področja Pueble in Oaxace je poznanmol postrežen s piščancem. Prav tako je priljubljena hrana iz Jalisca imenovanapozole, juhi podobna jed s piščancem ali svinjino in veliko koruznih zrn.
.jpg)
