ImeMeuse izhaja iz francoskega imena reke, ki se je razvilo iz latinskega imenaMosa. Nizozemsko imeMaas prihaja iz srednje-nizozemskegaMase, ki izhaja iz domnevno vendar nedokazane staro-nizozemske oblike *Masa, iz proto-germanske *Masō. Šele sodobna nizozemščina ohranja to germansko obliko.
Kljub podobnosti, germansko ime ne izhaja iz latinskega imena, sodeč po prehodu iz zgodnjegao va, ki je značilen za germanske jezike. Zato sta latinsko in germansko ime verjetno izhajali iz protokeltskega vira, ki bi bil *Mosā.
ZaNamurjem se reka obrne proti severovzhodu podArdene, pri mestuLiège pa se zopet usmeri na sever. OdMaastrichta doRoermonda je mejna reka med Belgijo in Nizozemsko, po kateri teče naprej mimoVenloja tik ob meji zNemčijo. Kasneje se usmeri na zahod in tkjer poteka vzporedno z reko Waal in je del obsežne Ren-Meuse-Šelda delte (rekaŠelda na jugu in Ren na severu). V bližiniHeusdena se nato razdeli naAfgedamde Maas na desni inBergse Maas na levi. Bergse Maas se nadaljuje pod imenom Amer, ki je del narodnega parka De Biesbosch. Afgedamde Maas se pridruži Waal, glavni tok Rena pri Woudrichemu, nato pa teče pod imenom Boven Merwede do Hardinxveld-Giessendama, kjer se razcepi v Nieuwe Merwede in Beneden Merwede. V bližini Lage Zwaluwe se Nieuwe Merwede pridruži Amer ter tvori Hollandsch Diep (estuarij Rena in Meuse), ki se razdeli v Grevelingen in Haringvliet, preden dokončno steče v Severno morje.[2]
Meuse prečkajo mnogi železniški in cestni mostovi in okoli 32trajektov.
Meuse je plovna na precejšnjem delu celotne dolžine. Na Nizozemskem in v Belgiji je reka del večje celinske plovne infrastrukture, ki povezuje pristanišča območjaRotterdam-Amsterdam-Antwerpen do industrijskih območij: Hertogenbosch, Venlo, Maastricht, Liège in Namur. Med Maastrichtom in Maasbrachtom se del neplovne Meuse obide po 36 km Juliana kanalu. Južno od Namurja, dalje proti toku, lahko po reki plujejo le manjša plovila, čeprav vlačilci dolgi do 100 m še vedno lahko dosežejo francosko mejo pri mestu Givet.
Od Giveta je reka kanalizirana na razdalji 272 kilometrov. Zanjo se uporablja ime »Canal de la Meuse«. Samo gorvodno od mesta Commercy je Canal de la Meuse povezan s kanalom Marne-Ren s pomočjo kratkega odvodnega kanala.[3]
Meuse inRochers de Freÿr, levo izven slike je grad FreÿrMeuse pri kraju Namur, središče ValonijeMeuse pri Liègu, tretje rečno pristanišče v EvropiMeuse pri MaastrichtuMeuse blizu GravejaMeuse blizu Appelterna
Mednarodni sporazum o upravljanju reke med Francijo, Nemčijo,Luksemburgom, Nizozemsko in Belgijo je bil podpisan leta 2002 vGentu v Belgiji. V sporazumu sodelujejo tudi belgijske regionalne vladeFlandrije,Valonije inBruslja (ki ni v porečju reke Meuse, ampak črpa vodo v Meuse).
Večji del tega območja velikega 34.548 km2 je v Valoniji (12.000 km2), sledita ji Francija (9000 km2), Nizozemska (8000 km2), Nemčija (2000 km2), Flandrija (2000 km2) in v Luksemburg (nekaj km2).
Za izvajanje te pogodbe je odgovorna mednarodna komisija za Meuse. Sestavni del pogodbe je tudi zemljevid območja.[4]
Povprečna letna stopnja pretoka Meuse je bila razmeroma stabilna v zadnjih nekaj tisoč letih. Nedavna študija ocenjuje, da se je povprečni pretok od leta 2000 pred našim štetjem povišal za približno 10 %.[5] Hidrološka porazdelitev Meuse se je spremenila v poznejšem srednjem veku, ko je velika poplava usmerila glavni tok na sever proti reki Merwede. Od takrat naprej je bil večji del prvotne Merwede imenovanMaas (tj. Meuse) in je služil kot glavni odtok te reke. Kraki so trenutno znani kot Nieuwe Maas in Oude Maas.
Vendar si je v drugi seriji hudih poplav Meuse našla dodatno pot proti morju, kar je povzročilo oblikovanjemokrišč Biesbosch in Hollandsch diep v ustjih rek. Nato se je Meuse razdelila blizu Heusdena v dva glavna kraka, enega, ki teče na sever in se pridruži Merwede in enega ki teče neposredno v morje. krak Meuse, ki vodi neposredno do morja se je sčasoma zamuljil (in zdaj tvori tok Oude Maasje), a je bil leta 1904 kanaliziran v Bergse Maas, da bi prevzel funkcijo zasutega kraka. Hkrati se je bil krak do Merwede zajezen pri Heusdenu, (in je od takrat znan kot Afgedamde Maas), tako da malo vode iz Meuse vstopa v stare tokove ali pa so pritokiRena. Nastala ločitev rek Ren in Meuse se šteje, da je največji dosežek nizozemske hidrotehnike pred zaključkom del naZuiderzee inDelti.[6][7] Leta 1970 je bil končan jez Haringvlietdam. Od takrat so ponovno združene vode Rena in Meuse dosegle Severno morje, bodisi na tem mestu ali v času nižjega vodostaja Rena, v Hoek van Holland.[8]
Študija 2008 ugotavlja, da se je razlika med poletno in zimsko pretočno količino v zadnjih 100–200 letih znatno povečala. Prav tako opozarja, da se je pogostost hudih poplav (tj. tokovi >1000 % normalne vrednosti) izrazito povečala. Napovedujejo, da zimske poplave Meuse lahko postanejo stalen problem v prihodnjih desetletjih.
Meuse (Maas) je navedena v prvi kitici stare nemške himneDas Lied der Deutschen. Po nemški združitvi leta 1989 se poje le tretja kitica Das Lied der Deutschen kot nemška himna: prva in druga kitica se izpustita. Besedilo, napisano leta 1841, opisuje takrat nezdruženo Nemčijo z reko kot svojo zahodno mejo, kjer se je kraljViljem I. Nizozemski leta 1839 pridružil Nemški zvezi s svojo vojvodino Limburg. Čeprav je ozemlje vojvodine uradno postalo sestavni del Nizozemske s pogodbo iz Londona leta 1867, je besedilo ostalo nespremenjeno, ko je bilaDas Lied der Deutschen razglašena državno himnoweimarske republike leta 1922.
Od leta 1301 je zgornja Meuse približno zaznamovala zahodno mejo medSvetim rimskim cesarstvom inKraljevino Francijo, potem ko grof Henrik III. Bar moral prejeti zahodni del grofije Bar (Barrois mouvant) kot francoski fevd iz rok kraljaFilipa IV.. Meja je ostala stabilna do leta 1552, ko je kraljaHenrik II. priključil tri škofije Metz, Toul in Verdun in kraljLudvik XIII. leta 1633 okupiral vojvodinoLoreno. Njen spodnji belgijski (valonski) del, delsillon industriel (nekdanja industrijska hrbtenica Belgij), je bilo prvo v celoti industrializirano območje v celinski Evropi.[9]
Meuse je vplivala na številne vojaške akcije v prvi in drugi svetovni vojni. Vbitki pri Verdunu v februarju 1916 je bila velika naravna ovira, ki je vplivala na bojno črto.
2. januarja 1926 je vodostaj meril 29,91 metrov nad NAP (Normaal Amsterdams Peil) koto vode v Meuse, kar je bilo približno devet metrov nad povprečno višino vode.
V decembru 1930 je okoli 60 ljudi umrlo v dolini Meuse med Huyem in Seraingom v tako imenovaniMaastal nesreči, ko zaradi temperaturne inverzije, izpušni plini iz tovarn niso mogli v ozračje in je prišlo do toksičnih koncentracij v površinski plasti zraka.[10]
Meuse in njena prečkanja so bila ključni cilj zadnje velike nemške protiofenzive na zahodni fronti v drugi svetovni vojni, znani kotArdenska ofenziva v zimi 1944/45.
Reka Meuse je predstavljena v dokumentarcuThe River People, izdanem leta 2012, delo Xavierja Istasseja.[11]
Morski plazilecMosazaver iz obdobjakrede je dobil ime po reki Meuse. Prvefosile so odkrili zunaj Maastrichta leta 1780.
↑H. E. J. Berger, A. L. Mugie (Ministerie van Verkeer en Waterstaat, Rijkswaterstaat, Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling): Hydrologische systeembeschrijving Maas, Den Haag 1994
↑Ward PJ, H Renssen, JCJH Aerts, RT van Balen & J Vandenberghe (2008), "Strong increases in flood frequency and discharge of the River Meuse over the Late Holocene: impacts of long-term anthropogenic land use change and climate variability".Hydrol. Earth Syst. Sci. 12: 159-175.http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/12/159/2008/hess-12-159-2008.pdf [Wardet al., 2008]
↑Van der Aalst & De Jongh (2004).Honderd Jaar Bergse Maas (v nizozemščini). Pictures Publishing.ISBN90 73187 50 8.
↑Art.Maastal-Katastrophe. In: Otto Ahlhaus, Gerhard Boldt, Klaus Klein (Hg.):Taschenlexikon Umweltschutz. Schwann, Düsseldorf, 10. Aufl. 1986,ISBN 3-590-14362-2, S. 142.
.jpg)
