Merklove celice socelice vkoži in nekaterih delihsluznicevretenčarjev, ki delujejo kotmehanoreceptorji,[1] poleg tega pa pripadajodifuznemi nevroendokrinemu sistemu (DNES). Leta1878 jih jeRobert Bonnet[2] poimenoval ponemškemanatomuFriedrichu Merklu, ki jih je leta1875 prvič opisal.[3]
Merklove celice so podobne bledim keratinocitom, povprečna velikost prisesalcih pa znaša do 10μm. Pri vretenčarjih se v splošnem nahajajo v koži in nekaterih delih sluznice, pri sesalcih pa večinoma v bazalni plastivrhnjici (latinskostratum basale).[4] Vcitoplazmi so prisotni majhni snopi filamentov, nevrosekretorna zrnca, ki so koncentrirana na strani bližjeusnjici, kjer izhajajoživčna vlakna, včasih pa tudi manjše število melanosomov (citoplazemskiorganelo, ki vsebujejomelanin).
Delujejo kotmehanoreceptorji, natančneje kottaktoreceptorji oziroma receptorji za dotik. Poleg tega pripadajodifuznemi nevroendokrinemu sistemu (DNES), in sicer naj bihormone izločale v neposredno okolico (parakrina sekrecija).[5]
Karcinom Merklovih celic jemalignorakasto obolenje in je 40-krat manj pogost kot malignimelanom, vendar je smrtnost v primerjavi s slednjim dvakrat večja.