Mehmed III. Adli (osmansko turško: محمد ثالث Meḥmed-i sālis,turško: III. Mehmet), 13.sultanOsmanskega cesarstva in 92.kalifislama, *26. maja1566, †21./22. decembra1603.
Mehmed III. je bil sin sultanaMurata III. in SafiyeValide Sultan,beneške plemkinje, rojene kot Sofia Baffo. Bil je zadnji sultan, ki je po prihodu na oblast po starem osmanskem običaju dal ubiti devetnajst bratov in polbratov[3][4] in več kot dvajset sester. Bil je ničeven vladar in je vodenje države prepustil svoji materi Safiye Valide Sultan.[4]
Glavni dogodek med njegovim vladanjem je bilaavstrijsko-turška vojna naOgrskem od leta 1593 do 1605. Zaradi porazov osmanske armade je sam prevzel poveljstvo, kar se ni zgodilo odSulejmana I. dalje. Osmanska vojska je leta1596 zavzelaEger in vbitki pri Mezőkeresztesu porazila habsburško in transilvanso vojsko.[5] Mehmed se je sredi bitke hotel umakniti z bojišča, vendar so mu to na srečo preprečili. Naslednje leto so zdravniki ugotovili, da"sultan zaradi preobilne jedače in pijače ne more oditi na vojno".
Poročen je bil s Handan Sultan,valide sultan, ki je bila po porekluGrkinja s prvotnim imenom Helena in mati bodočih sultanovAhmeda I. inMustafe I..
Ahmedov tretji najstarejši sin Jahdža je prestopil vpravoslavno vero in se dolgo časa boril za osmanski prestol, katerega je leta 1603 zasedel njegov mlajši brat Ahmed I.. Počutil se je ogoljufanega, zato je dolga leta koval zarote, da bi dosegel svoj cilj. Potoval je večinoma po zahodniEvropi in številnim privržencem in celo štirimpapežem obljubljal, da bo v Osmanskem cesarstvu kot državno vero vpeljalkrščanstvo, če mu pomagajo priti na prestol.[6]
Umrl je leta 1603 v palači Topkapi v Istanbulu.
Bil je eden zadnjih osmanskih sultanov, ki je širil Osmansko cesarstvo. Po njegovi smrti je začelo cesarstvo propadati in se ni nikoli več opomoglo.
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
| Drugo | |
|---|
