Mehika je bila zibelka številnih razvitihindijanskihcivilizacij, kot so biliMaji inAzteki. PrihodŠpancev v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteškedržave leta 1521 zaznamuje začetekkolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije.
Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost odŠpanije, kar je po dolgotrajnivojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodalaZDA, bodisi izgubila vmehiško-ameriški vojni, ter na račun osamosvojitvesrednje-ameriških držav. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedlefrancoske sile, ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvommehiškega domoljubaBenita Juáreza.
Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širnepuščave intropski gozdovi, visokegorske verige in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkanPico de Orizaba (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino.
Topografska karta Mehike
Mehika leži vSrednji Ameriki medMehiškim zalivom na vzhodu inTihim oceanom na zahodu, na severu meji naZdružene države Amerike (3326 km skupne meje), na jugovzhodu naGvatemalo inBelize (962 km meje) terKaribsko morje. Površina znaša 1.972.550 km2. Ima 12.540 km dolgo obalo, od tega pripadaPacifiku 8200 km inAtlantiku 3200 km. K Mehiki sodi tudi 600 km oddaljeno vulkanskootočje Revillagigedo v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129 km2), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev.
Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu doTahuantepeške ožine na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem.
Med krajem San Luís Potosí inCiudad de México leži na nadmorski višini 2100 do 2300 mMehiško višavje (Mesa Central, tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami:
na zahodu je 1200 km dolga in do 200 km širokaSierra Madre Occidental z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline (kanjoni) z znamenitimCopper Canyonom in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le navršajih rek.
Sierra Madre Oriental je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu.
Na jugu se Mehiško višavje zaključi z gorsko verigoCordillera Neo-Volcánica ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – Pico de Orizaba, ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m),Popocatépetl (5452 m),Iztaccíhuatl (5220 m) inNevado de Toluca (4704 m).
Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas -Grand Valle del Sur, njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – Sierra Madre del Sur, ki ločuje Mehiško višavje in planoteOaxaca, kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m).
Najožji del Mehike je 200 km široka Tehuantepeška ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Sierra Madre del Sur na severu in Sierra Madre de Chiapas na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom.
Še bolj proti jugu se 300 km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščopolotoka Jukatan, kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane.
Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale vmorje, občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu sereke iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta:Balsas dolga 771 km in teče v Tihi ocean inUsumacinta (mehiški del 602 km, skupaj z gvatemalskim 970 km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480 km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodnojezero je Chapala s 1112 km².
Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in zvezno okrožje je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristijnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (Congreso de la Union) je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (Cámara de Diputados) ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (Cámara de Senadores) ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat.
Največjamesta v Mehiki, vsa soMegacity, so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.[5]
Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (španskoestados) inMehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki obsega glavno mesto,Ciudad de México. Države so razdeljene v skupaj 2400 občin, zvezno okrožje pa na 16delegaciones. Državam načeljujejo guvernerji.
Zelo velikepodnebne razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihoocenskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250 mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500 mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250 mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi:
tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine;
tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine;
tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine;
tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine.
Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (andosoli) v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (jermosoli) prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli).
Rastlinstvo se razlikuje glede na višinske pasove. Tako najdemo polpuščavsko rastje, stepsko in trnasto v severnih delih države, vterri caliente jetropski deževni gozd, vtierri templadi je subtropsko zimzeleno rastje, vtierri frii sohrastovi inborovi gozdovi, in na koncu visokogorske rastline. Snežna meja je na okoli 5000 m nmv.
Mehika je ena od dvanajstih držav na svetu, ki imajo najbolj pestrobiološko raznovrstnost. V Mehiki živi 200.000 različnih vrst, oziroma 10-12 odstotkov vseh prisotnih vrst na zemlji. Mehika je s 763 poznanimi vrstami na prvem mestu po plazilcih, s 448 vrstami na drugem mestu po sesalcih in četrta z 290 znanimi vrstami dvoživk. Flora obsega 26.000 različnih vrst. Približno 2.500 vrst je zaščitenih z zakonom.
Mehika ima 170.000 kvadratnih kilometrov zavarovanih naravnih območij. To je 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravne spomenike, 26 območij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, 4 območja za zaščito naravnih virov (varstvo tal, zaščita podtalnice in gozdovi) in 17 zatočišč bogatih z različnimi vrstami).
Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar tudi mnogimestici (skoraj 70 % jih je) ohranjajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomciAztekov, na polotoku Jukatan so se še ohranili potomciMajev. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajoŠpanci.
Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 130,3 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem.
Uradni jezik v Mehiki ješpanščina, čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.[8]
MehiškoMinistrstvo za kulturo deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364narečij.Komisija za razvoj staroselcev je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.[9]
Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15% ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajoNáhuatl (približno 1,6 milijona),Mayathan (okoli 800.000),Mikstek (500.000),Tzeltal (okoli 470.000),Zapotek (okoli 460.000) inTzotzil (okoli 430.000). Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Yucatan.[10]
Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj jezik, je vodjaInštituta za avtohtone jezike - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in Zapotec so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase.
Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua.
87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature.
Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij.
3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest.
Mehičani se strastno predajajoglasbi inplesu. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskihmisijonarjev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga.Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskihpraznikov, ki jih spremljajo velikeprocesije in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupinemariachi, ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvokimarimbe.
Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, jevalador in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra naflavto inboben, pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto.Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle.
Gospodarstvo Mehike je v letu 2002 doseglo približno 640 milijard ameriških dolarjev in s tem doseglo 10. mesto na svetovni lestvici. Je vodilna sila v Latinski Ameriki. Mehika je trenutno uvrščena na 8 mesto po izvozu na svetu.
Bruto domači proizvod (571 milijard €, doseglo 37.730.000 ljudi v letu 2004) je razdeljen na :
Kmetijstvo: 4 % BDP proizvede 18 % zaposlenih
Industrija: 27,2 % BDP proizvede 24 % zaposlenih
Storitve : 68,8 % BDP proizvede 58 % zaposlenih
Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. IndustrijaMaquiladora (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji.
Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa.
Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem.
Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak.
Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004).
Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli.
Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004).
Mehika je članicaWTO (World Trade Organization) terOECD (Organisation for Economic Cooperation adn Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko,EFTA (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Železnice: skupaj ima Mehika 17.166 km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22 km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbiFerrocaril Mexicana in TFM (Transportacion Ferroviaria Mexicana).
Ceste: skupaj je 366.095 km cest vseh kategorij od tega moderniziranih 132.289 km (vključno 6.279 km hitrih cest) in makadamskih 233.806 km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežoavtocest. Skozi Mehiko poteka tudiPanameriška cesta
Vodne poti: 2.900 km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012)
Trgovska pristanišča: skupaj 52
po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3
v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1)
registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010)
Pristanišča in terminali: Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal.
Letališča
Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu.
Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je:
Benito Juarez v Ciudad de Mexico
Cancún
Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara)
General Mariano Escobedo (Monterrey)
General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana)
General Juan N. Álvarez (Acapulco)
General Heriberto Jara (Veracruz)
Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta)
Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto.
V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair.
Okoli leta1325 soAzteki zgradili na otoku v jezeru Texcoco mestoTenochtitlán, ki je postalo prestolnicaazteškega imperija. Potem, ko so ga leta1521 zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja,Hernando Cortés, dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta1910, ko so zgradili velik odvodni prekopGran Canal de Desagüe, po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta1985 pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese.
Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov.
Teotihuacán je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20 km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostankipiramide Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovosvetišče in druga, ki se nahajajo vzdolž 2 km dolgega trga oziroma ulice imenovaneCalle de los Muertos. Je del Unescove svetovne dediščine.
Puebla de Zaragoza, tudi Puebla de Zaragoza, jeglavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del Unescove svetovne dediščine). Znamenita jekatedrala (1575 - 1649),dominikanskacerkevSanto Domingo (1596 - 1659),Casa del Alfeñique, danes pokrajinskimuzej (15. st.),samostanSanta Monika, danes Muzej cerkvene umetnosti in samostanSanta Rosa v katerem je danes Muzej obrti.
Oaxaca, tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del Unescove svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.),baročna cerkevNuestra Señora de la Soledad (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki parkMitla zzapoteškimi inmisteškimi stavbami iz 10. - 15. stoletja.
Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. OkoliGran Plaza, 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del Unescove svetovne dediščine.
V notranjosti polotoka Jukatan vdeževnem gozdu ležijo ostanki veličastnegamajevskega mestaCalakmul. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je delUnescove svetovne dediščine.
Campeche je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnihpiratskih napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del Unescove svetovne dediščine.
Arheološki parkChichen Itza z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (El Castillo) ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov,Astronomski observatorij (El Caracol), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornicaCenote de los Sacrificions v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del Unescove svetovne dediščine.
Izkopanine majevskega mestaPalenque ležijo vtropskem gozdu na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide jeSvetišče napisov z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupinaEl Palacio,Svetišče sonca in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del Unescove svetovne dediščine.
V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki parkUxmal z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami -Quadrangulo de las Monjas. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del Unescove svetovne dediščine.
Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto (srebro) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680).
↑Die aktuelle Bezeichnung für dieAgglomeration 'Zona Metropolitana de Valle de México', nach Übereinkunft der Bundes- und Landesregierung von Mexiko, bezieht sich auf den Bundesdistrikt (8.841.916) selbst; 59 angrenzende Gemeinden des Bundesstaats von México (11.075.213) und 29 Gemeinden des Bundesstaats HidalgoLink
↑Weser-Kurier vom 3. Juni 2013: "64 Sprachen vom Aussterben bedroht"; S.21; verkürzte Online-Version[1][mrtva povezava] vom 2. Juni 2013 auf www.weser-kurier.de
.svg)
.jpg)
_-_exterior_and_plaza.jpg)
