Predstavnik družineCisticolidae hrani mladiča medosledca kot svojega
So majhni ptiči z nevpadljivooperjenostjo, v kateri prevladujejo sivi in rjavi odtenki z rumeno ali olivno zeleno na hrbtnem delu. Imajo dolge, ostreperuti in dolgrep, srednje dolge noge z dolgimi kremplji ter čokatkljun. Nosnice imajo dvignjen rob.[1]
Njihova prehrana je posebnost – glavnino predstavlja čebeljivosek, za razgradnjo katerega imajo specifičneencime.[1] Ime so dobili po navadivelikega medosledca, ki prepoznava človeške klice in vodi domorodce v afriškisavani do panjev divjihčebel.[1] Ko iskalci medu izpraznijo panj, se ptič naje voska in ličink, do katerih zaradi čebelje obrambe sicer ne bi mogel. Tosožitje naj bi se po eni od teorij razvilo že v časuHomo erectusa pred 1,9 milijona leti.[3][4] Druga posebnost je razmnoževanje. Medosledci so ena redkih skupin ptičev, pri katerih je splošno razširjenozajedavstvo – podobno kot prikukavici samica izležejajce v gnezdo gostitelja (nevpadljiva operjenost naj bi pomagala pri prikrivanju), ki potem skrbi za mladiča kot za svojega. Ob tem poškoduje jajca gostitelja, da ima njen mladič boljše možnosti, poleg tega pa ima mladič na kljunu kavelj, s katerim ubije vse morebitne druge mladiče v gnezdu. Tako ima vso pozornost gostiteljev in vso hrano, ki jo prinašajo.[1]
Različne vrste živijo v savanah, tropskih gozdovih in zmernih ali gorskih gozdovih v višjih legah. Razširjeni so v subtropski Afriki, po otokihJugovzhodne Azije in vHimalaji. Številne vrste so zaradi neopaznosti slabo poznane, veliko pa jih ogroža izgubahabitata. Četrtina vrst zadostuje kriterijem ogroženostiSvetovne zveze za varstvo narave.[1]
↑Spottiswoode, Claire N.; Begg, Keith S.; Begg, Colleen M. (22. julij 2016). »Reciprocal signaling in honeyguide-human mutualism«.Science.353 (6297): 387–389.doi:10.1126/science.aaf4885.