| Tkivni bazofilec | |
|---|---|
 Mastocit | |
| Podrobnosti | |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | mastocytus |
| MeSH | D008407 |
| TH | H2.00.03.0.01010 |
| FMA | 66784 |
| Anatomska terminologija | |
Tkivni bazofilec,mastocit alipitanka je velika celicaintersticijskega veziva z bazofilnimi, metakromatskimi zrnci vcitoplazmi, ki je vpletena valergijske invnetne reakcije.[1] Tkivni bazofilci so pomembni tudi zaradi svoje obrambne vloge in so vključeni v procesceljenja ran in obrambo predpatogeni.[2]
Mastocite je na osnovi svojstvenih lastnosti pri histološkem barvanju ter vsebnosti velikih zrnc prvi opisalPaul Ehrlich v svoji doktorski nalogi leta 1878. Zmotno je predpostavil, da so ta zrnca namenjena za oskrbovanje okolnih tkiv ter jih zato poimenovalMastzellen[3][4] (nem.Mast = pitanje, odtod tudi slovensko ime pitanka). Danes jih uvrščamo med celiceimunskega sistema.
Mastociti so zelo sorodnibazofilcem, ki so vrstabelih krvničk v krvnem obtoku. Ta podobnost je marsikoga napeljala na domnevo, da so mastociti v bistvu bazofilci, ki so se naselili v tkivu. Novejši dokazi kažejo, da obe vrsti celic nastajajo vkostnem mozgu iz različnih predhodniških celic. Bazofilci zapustijo kostni mozeg, ko so že zreli, mastociti pa krožijo nezreli po krvnem obtoku, dozorijo pa šele v tkivu.[2]
Poznani sta 2 vrsti mastocitov: tisti vvezivnem tkivu in drugi vsluznicah. Aktivnost slednjih je odvisna odlimfocitov T.[5]
Prisotni so v večini tkiv, zlasti obkrvnih žilah inživcih. Še posebej številčni so v tkivih, ki predstavljajo mejo med organizmom in zunanjim svetom (koža, sluznica vpljučih,prebavilih inustih,veznica,nosna sluznica).[2]
Mastociti oz. pitanke odigrajo ključno vlogo v vnetni reakciji. Ko se aktivirajo, vintersticij takoj sprostijo svoja zrnca in različne hormonske posrednike (mediatorje). Aktivirajo se zaradi neposredne poškodbe (fizične ali kemične, npr. zaradi izpostavljenostiopioidom,etanolu ali nekaterimantibiotikom, kot sopolimiksini), prek receptorjev zaimunoglobuline E (IgE) ali prek aktiviranih beljakovinkomplementa.
Mastociti imajo izražene receptorjeFcεRI z visoko afiniteto do regije Fc imunoglobulinov E. IgE so sicer najbolj redkiimunoglobulini v človeškem telesu. Vezava IgE na ta receptor je nepovratna in tako se površina mastocita obda z nase vezanimi IgE. IgE so proizvodplazmatk in so kot vsaprotitelesa specifični proti točno določenemuantigenu.
Pri alergijskem odzivu ostanejo mastociti nedejavni, dokler se na IgE, ki so vezani na njegovo površje, ne veže šealergen.[6] Alergeni so načeloma bodisibeljakovine bodisipolisaharidi. Alergen se veže na antigen vezavno mesto na IgE (le-ta se nahajajo na različnih predelih IgE, vezanega na površje mastocita). Koz zgleda, se morata na površje enega mastocita vezati vsaj dve molekuli IgE, da lahko pride do premreženja med njima, sicer aktivacija mastocita ni mogoča. Aktivacija poteče preko znotrajceličih domen površinskih receptorjev za regijo Fc. Podoben mehanizem naj bi veljal tudi pri obrambni vlogi mastocitov pred črevesnimizajedavci (trakulje itd.).
Aktivirani mastociti v okolico sprostijo naslednje snovi:[2]
Histamin širi postkapilarnevenule, aktivira žilniendotelij in poveča prepustnost krvnih žil. Posledično pride do lokalnegaedema (otekline), prizadeto območje pa postane toplo, pordelo in sproži se privabljanje drugih vnetnih celic. Histamin tudi dražiživčne končiče, kar povzročasrbenje alibolečino. Oteklina in rdečina, ki sledita takoj po piku komarja, sta dober zgled za reakcijo, ki jo povzroči histamin, potem ko se sprosti nekaj sekund po izpostavljenosti mastocitov alergenu.[2]
