Nekoč so menili, da naj bi marmorna mačka pripadala poddružiniPantherinae in bila tako tesno sorodna mačkam roduPanthera (kamor spadajo denimotiger,lev inleopard) in roduNeofelis (pripadnik katerega je na primerdimasti leopard).[4] Danes je najbolj razširjeno prepričanje, da vrsta spada v poddružinoFelinae in je najbolj sorodna zalivski mački (Catopuma badia) ter Temminckovi zlati mački (Catopuma temminckii). Veja, ki zajema rodovaPardofelis inCatopuma, se je od ostalih mačjih linij odcepila pred približno 9,4 milijoni let.[5]
Prvo znanstveno ime, ki ga je leta 1836 ob preučevanju kožuha mačke izJave aliSumatre za marmorno mačko predlagal angleški prirodoslovecWilliam Charles Linnaeus Martin, je biloFelis marmorata.[6] Primerek iste mačje vrste iz Indije je leta 1843 francoski zoolog in anatomHenri Marie Ducrotay de Blainville poimenovalFelis longicaudata.[7] Tri leta kasneje, leta 1846, je britanski zoologJohn Edward Gray predlagal znanstveno imeFelis charltoni.[8] Trenutno veljavnorodovno ime,Pardofelis, je prvi uporabil ruski prirodoslovecNikolai Severtzov leta 1858.[9]
Rezultatifilogenetske analize kažejo, da naj bi se marmorna mačka od ostalih mačjih linij odcepila nekje pred 8,42 – 4,27 milijoni let. Veja, ki zajema rodovaPardofelis inCatopuma, se je od ostalih mačjih linij odcepila pred 12,77 – 7,36 milijoni let.[5][11]
Marmorna mačka je velika približno tako kotdomača mačka, a ima okrogla ušesa inrep, ki je dolg toliko kot meri skupna dolžina mačkine glave in telesa. Kožuh je večinoma rjavih in sivih odtenkov; na kratki in okrogli glavi, vratu ter hrbtu se nahajajo črne proge. Na repu, okončinah in trebušnem predelu je več peg, na straneh pa ima nepravilno oblikovane črnikaste madeže. Pege na zadnjem delu čela prehajajo v pravilne podolgovate črte, ki se nadaljujejo vzdolž vratu in na hrbtu postanejo nepravilnih oblik. Mačkine noge in spodnji deli so polni črnih pik, njen rep pa je označen s črnimi pegami in črnimi obročki.[12][13]
Marmorna mačka ima razmeroma velike noge, med prsti šap ima razvitoplavalno kožico. Njen kožuh je gost in mehak na otip.Zobje so precej veliki in oblikovno spominjajo napodočnike velikih mačk, četudi je njihov nastanek posledica paralelneevolucije. Običajni posameznik marmorne mačke meri od 45 do 62 centimetrov (brez repa), dolg in močno odlakan rep je dolžine 35 – 55 centimetrov, kar je posledica mačkinega drevesnega (arborealnega) načina življenja, kjer rep služi kot pripomoček za ohranjanje ravnotežja. Po nekaterih podatkih naj bi mačka tehtala od 2 do 5 kilogramov.[12][13]
Posamezniki marmorne mačke, ki so jih opazovali v severovzhodni Indiji in Borneu, so bili aktivni podnevi.[16][15] Prva mačka te vrste, ki so jo raziskovalci spremljali s pomočjo elektronske sledilne ovratnice, je imela teritorij velik 5,8 km2, območje gibanja pa je zajemalo nadmorske višine od 1000 do 1200 metrov. Ista mačka je bila najaktivnejša ob večerih, jutrih in v nočnem času.[17] Marmorne mačke, ki so jih preučevali v severovzhodni Indiji, so bile najbolj dejavne podnevi, z največjo intenziteto opoldne.[15]
Le nekaj osebkov marmorne mačke se je doslej uspešno razmnoževalo v ujetništvu, njihova povprečna brejost pa je trajala od 66 do 82 dni. Navadno sta bila v vsakem leglu dva mladiča, ki sta ob rojstvu tehtala od 61 do 85 gramov. Mlade marmorne mačke naj bi oči prvič odprle pri starosti 12 dni, trdo hrano pa naj bi začele uživati pri dveh mesecih, ko postanejo tudi aktivnejše in začnejo plezati. Mačke dosežejo spolno zrelost pri starosti 21 do 22 mesecev, posamezniki v ujetništvu so običajno preživeli do 12 let.[13]
Organiziran lov na marmorno mačko je prisoten na večini njenega območja razširjenosti in je najverjetneje največji dejavnik ogroženosti vrste. Mačko cenijo zaradi njenega kožuha, mesa in kosti; le poredko jo je mogoče najti na azijskih ilegalnih tržnicah z divjimi živalmi. Veliko grožnjo za marmorno mačko predstavlja tudikrčenje gozdov in s tem povezana izgubahabitata.[3]
1234Ross, J., Brodie, J., Cheyne, S., Datta, A., Hearn, A., Loken, B., Lynam, A., McCarthy, J., Phan, C., Rasphone, A., Singh, P. & Wilting, A. 2016.Pardofelis marmorata.The IUCN Red List of Threatened Species 2016: e.T16218A97164299.https://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T16218A97164299.en.
↑Hemmer, H. (1978). "The evolutionary systematics of living Felidae: Present status and current problems".Carnivore.1: 71–79.
↑Blainville, H. M. D. (1843)."Os du squelette des Felis".Ostéographie ou description iconographique comparée du squelette et du système dentaire des cinques classes d'animaux vertébrés récents et fossils pour servir de base a la zoologie et la géologie. Volume 2: Mammifères. Carnassiers. Paris: Arthus Bertrand. pp. 1–196.
12Pocock, R. I. (1939)."GenusPardofelis Severtzow".The Fauna of British India, including Ceylon and Burma. Mammalia – Volume 1. London: Taylor and Francis. pp. 253−258.
↑Morino, L. (2009). "Observation of a wild marbled cat in Sumatra".Cat News (50): 20.
↑Nowell, K. and Jackson, P. (1996).Marbled CatFelis marmorataArhivirano 2009-04-21 naWayback Machine.. in: Wild Cats. Status Survey and Conservation Action Plan. IUCN/SSC Cat Specialist Group, Gland, Switzerland and Cambridge, UK.
.JPG)
