Največja globina jarka je 10.911 m podmorsko gladino. Če vzamemo v obzir bližinoekvatorja, to predstavlja oddaljenost 6366,4 km od središča Zemlje.Arktični ocean, katerega globina znaša 4 do 4,5 km, kar pomeni, da je njegova oddaljenost od središča Zemlje približno 6352,8 km, je zato z 13,6 km bližji središču Zemlje.
Odkrila ga jeladja britanske mornariceChallenger II leta1951. Po njej se tudi imenuje najglobji del jarka, sicer Izzivalčevo brezno (ang. Challenger Deep). Z uporaboodboja zvoka jeChallenger IIizmeril globino 10.900 m na kraju s koordinatama 11°19′N, 142°15′E. S slušalkami in štoparico so merili odboj zvoka, torej precej preprosto, a za tiste čase precejtočno meritvijo.
Leta1957 je ruska ladjaVitjaz poročala o izmerjeni globini 11.034 m, vendar pa ponovitve te meritve ni bilo, zato sklepamo, da je bila meritev netočna. Kasneje so večkrat merili tudi Japonci, pri tem pa je bila potrjena globina 10.911 m, izmerjena 24. marca1995.Tlak na dnu Marijanskega jarka znaša 1086barov (108,6 MPa).
23. januarja1960 jebatiskafTriesteameriške vojne mornarice ob 13:06 dosegel dno in izmeril globino 11.521 m, kar je bilo pri kasnejši reviziji popravljeno na 10.916 m. Pilotirala sta gaporočnikDon Walsh inJacques Piccard. Zabalast sta uporabljala železne krogle, zavzgon pabencin. Bila sta presenečena, saj sta pri dnu opazila neke vrsterib, kot tudirake. Od takrat sta dno jarka dosegli le še dve plovili, japonskiKaiko leta 1998 in ameriškiNereus leta 2009. Obe sta bili daljinsko vodeni, tako jeTrieste ostal edino plovilo s človeško posadko, ki je doseglo dno.[1] Dosežek je bil ponovljen šele 25. marca 2012, ko je kanadski režiserJames Cameron v ploviluDeepsea Challenger dosegel dno in ob tem postavil rekord za najgloblji samostojni potop.[2]
_over_the_Marianas_Trench%2c_23_January_1960_(NH_96797).jpg)
