Manioka (znanstveno imeManihot esculeta) imenovana tudikasava,topioka aliyuca. Manioka je gomoljastajužnoameriška rastlina, ki doseže tudi do 3 m višine. Manioko uvrščamo v družinomlečkovk in se je izogibamo zaradi strupenega belega mlečka, ki na zraku hitro izhlapi in se porazgubi. Manioka je poznana ravno zaradigomoljev, ki so bogati zškrobom. Manioka jetrajnica z dlani podobnimi listi in drobnimi belimi cvetovi. Najuporabnejša je ravno zaradi hranljivih in zdravilnih gomoljev, ki so na navzven podolgovati rjavi v notranjosti pa imajo belo meso. Manioka raste vtropskih ali subtropskih delih celine.Indijanci gomolje uporabljajo predvsem za izdelavomoke in pijače. Poznamo jo v dveh vrstah, in sicer sladko ter grenko.
Največ manioke pridelajo vAfriki, vNigeriji. Rastlina je še danes eden najpomembnejših virov hrane v revnejših državah. Države v razvoju so bile leta 1995 posejane z manioko v kar 43-odstotkihobdelovalne površine. Glavne pridelovalke manioke so ravno afriške države, vendar je izvoz tega izdelka skoraj ničen, saj jo v večini porabijo za lastne potrebe. Največji izvoznik manioke jeTajska.
Manioka je bogati virogljikovih hidratov. Gomolje uporabljajo v večini za moko in pijačo. Gomolj izkopljejo nato pa jih dobro operejo jih narežejo na kose, dobro posušijo ter to zdrobijo v kar se da drobno moko. Tako pripravljena moka je v deželah tretjega sveta ena izmed glavnih prehrambnih izdelkov. Slovenski kuharski mojstri manioko uporabljajo pri pripravi slaščic, še posebej pri kuhi pudingov, sadnih želejev in za zgoščevanje omak, saj zaradi nevtralnega okusa ohrani naravni okus hrane.
Žepomorščak Kolumb je ob obiskuKaribskih otokov bil deležen gostoljubnosti Indijancev- plemena Arawak, saj so ga postregli s palačinkami narejenimi iz moke rastline manioke. Že pred 10.000 leti so se ljudstva današnjeLatinske Amerikeprehranjevala z gomolji in listi manioke.
