1 Ocene prebivalstvenih podatkov izrecno upoštevajo posledice povečane umrljivosti zaradiaidsa: nižja pričakovana življenjska doba, večja umrljivost otrok, manjša rast prebivalstva in spremembe v starostni in spolni strukturi.2Kjer ni drugače navedeno, so podatki vzeti iz Podatkovnika CIE.
Malavi, uradnoRepublika Malavi, je suverena država v južniAfriki. Na severozahodu meji naZambijo, na severovzhodu naTanzanijo ter na vzhodu, jugu in zahodu naMozambik,[4] ki ga od Malavija ločuje jezeroMalavi (tudi Njaško jezero).[5] Izvor imena Malavi ni jasen; bodisi izvira od južnih plemen ali pa od »bleska Sonca, ko vzhaja nad jezerom«(upodobljeno tudi na zastavi). Malavi je gosto poseljena država zdemokratično izvoljeno vlado inpredsedniškim sistemom.
Staroselskabantujska ljudstva so proti koncu 15. stoletja ustanovila državo Malavi, ki je poleg današnjega ozemlja obsegala tudi predele Zambije,Zimbabveja in Tanzanije, vendar je že v 16. stoletju začela razpadati. Severovzhod Malavija je od 17. do 19. stoletja podvrženarabskemu vplivu v vzhodni Afriki, medtem ko jug od 16. stoletja odkrivajoportugalski raziskovalci.Britansko kolonizacijo ozemlja omogočijo predhodna raziskovanjaDavida Livingstona v letih 1859-1863. Spori okoli meja med britanskimi,nemškimi inportugalskimi kolonijami v vzhodni Afriki so rešeni konec 19. stoletja z ločenima sporazumoma med Veliko Britanijo in Nemčijo leta 1890 ter Veliko Britanijo in Portugalsko leta 1891. Istega leta Velika Britanija razglasi ozemlje Malavija za protektoratNjasa (od leta 1893 do 1907Britanski srednjeafriški protektorat).
Leta 1944 se z ustanovitvijoAfriškega narodnega kongresa Njase -NANC združijo antikolonialne sile v boju za neodvisnost. Leta 1953 poskušajoAngleži z združitvijo Njase zJužno inSeverno Rodezijo vFederacijo Rodezije in Njase obdržati belsko nadvlado na tem prostoru, vendar naletijo na močan odpor. Leta1959 zaprejo vodjo in druge privržence NANC in prepovejo njihovo delovanje. Istega leta je ustanovljena novaKongresna stranka Malavija -MCP, z istim političnim programom. Leta 1961 Angleži pod pritiskom spremenijo ustavo, ki daje več pravic črncem, izpustijo politične zapornike in izvedejo volitve vZakonodajni svet, na katerih zmagaDr. Hastings Kamuzu Banda in njegova MCP. Leta 1963 Njasa dobi polno avtonomijo s pravico do odcepitve od Federacije Rodezije in Njase, ki je tako dne 31. decembra 1963 razpadla z medsebojnim sporazumom njenih članic. Neodvisnost Njase je razglašena 6. julija 1964, ko ji je povrnjeno nekdanje ime Malavi.
Malavi je celinska država v jugovzhodni Afriki. Na severozahodu meji na Zambijo, na severovzhodu na Tanzanijo ter na jugu, jugozahodu in jugovzhodu na Mozambik. Preko države se od severa do zahoda raztezaVeliki tektonski jarek, zahodno od njega pa leži jezero Malavi, ki tvori več kot tri četrtine vzhodne malavijske meje.[5] Jezero Malavi včasih imenujejo tudi Koledarsko jezero, saj je okrog 365 milj (587km) dolgo in 52 milj (84km) široko.[6] Iz južnega konca jezera odteka rekaShire in se vMozambiku, okrog 400km južneje, združi z rekoZambezi. V goratih območjih Malavija okrog Velikega tektonskega jarka se dvigujejo planote s povprečno nadmorsko višino od 900 do 1200 m, na severu pa nekatere dosežejo do 2400 m. Južno od Malavijskega jezera ležiŠirsko višavje, ki se polagoma dviga do okrog 900 m nad morjem. V tem območju dosežejo gorski vrhoviZomba inMulanje višino od 2100 do 3000 m.[5]
Gora Mulanje
Malavijsko podnebje je v nižinah na jugu vroče in v severnih višavjih zmerno. Višina namreč ublaži sicer ekvatorsko podnebje. Od novembra do aprila so temperature visoke, z ekvatorskim deževjem in viharji, ki so najmočnejši pozno marca. Po marcu količina dežja hitro upade, od maja do septembra pa z višavij nad planote potujejo vlažne megle. V teh mesecih skoraj ne dežuje.[5]
Glavno mesto Malavija jeLilongve, trgovinsko središče in največje mesto v državi pa jeBlantyre s čez 500,000 prebivalci.[5]
Malavi ima skoraj 14 milijonov prebivalcev z letnostopnjo rasti 2,39% po ocenah iz leta 2008. Značilna je visoka stopnjaumrljivosti dojenčkov, pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa znaša 43,45 let. Med prebivalstvom je zelo razširjenAIDS, s katerim naj bi leta 2003 živelo okrog 900.000 odraslih (14,2% prebivalstva). Zaradi posledic okužbe vsako leto umre 84,000 ljudi (ocena leta 2003).[4]
ImeMalavi izvira odbantujskega ljudstvaMaravi, ki je okrog 1400 n. št. odselilo iz območja južnegaKonga. Po prihodu do severnega konca jezera Malavi se je skupnost razdelila na dve skupini, od katerih je ena potovala na jugo ob zahodnem bregu jezera in postala plemeČeva, druga skupina, predniki današnjega plemena Njanja, pa je potovala ob vzhodni obali do južnega konca Malavija. Medplemenski spori in nadaljnje migracije so preprečevali nastanek edinstvene in kohezivne malavijske družbe vse do začetka 20. stoletja. V preteklem stoletju so se plemenske in etnične razlike toliko zmanjšale, da ni več večjih medplemenskih trenj, regionalne delitve pa se še vedno pojavljajo. Okrog večidel kmečkega ljudstva, ki je na splošno konzervativno in tradicionalno nenasilno, se je začel oblikovati koncept malavijske narodnosti.
12345»Malawi«. International Monetary Fund. Pridobljeno 9. oktobra 2008.
1234United States Central Intelligence Agency.»Malawi«.The World Factbook. CIA. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 13. avgusta 2008. Pridobljeno 15. avgusta 2008.
