Malabo jeglavno mestoEkvatorialne Gvineje vSrednji Afriki, ki leži ob severni obali otokaBioko vGvinejskem zalivu, na robu potopljenega ognjeniškega kraterja.[2] Po oceni iz leta 2011 ima približno 137.000 prebivalcev,[1] s čimer je za mestomBata na obali celinskega dela Ekvatorialne Gvineje drugo največje mesto v državi.[3]
Med mestnimi znamenitostmi sostolnica, sedež vlade in sodišča, med turisti pa je priljubljena tudi tržnica. V Malabu je kampus Narodne univerze Ekvatorialne Gvineje. Večina prebivalcev pripadabantujskemu ljudstvu Fang in so pretežnokatoličani. Kljub temu, da je uradni jezikšpanščina, se v vsakdanjem življenju večinoma uporabljajo domorodni jeziki.[3] Je tudi finančno in gospodarsko središče države z enim najglobljih pristanišč v regiji, kjer pretovarjajo kmetijske pridelke za izvoz.[2]
Pred prihodom Evropejcev so otok poseljevala različna bantujska plemena. Leta 1474 je postalportugalska kolonija, poimenovan Fernando Po po njegovem odkritelju. Tri stoletja kasneje ga je Portugalska predalaŠpaniji v zameno za nekaj ozemlja vJužni Ameriki. Od Špancev so ga najeli Britanci, ki so leta 1827 ustanovili Malabo, takrat poimenovanPort Clarence, kot vojaško bazo v spopadu s trgovci s sužnji v tem delu Afrike. Ko so se leta 1843 preselili na celino, so naselje prevzeli Španci in ga preimenovaliSanta Isabel. Otoki skupaj s celinskim delom so bili del kolonijeŠpanska Gvineja.[3]
Leta 1968 se je Ekvatorialna Gvineja osamosvojila, na oblast je prišelFrancisco Macías Nguema, s čimer se je pričelo obdobje nasilnih medetničnih in političnih obračunavanj, v katerem je bila pobita ali se izselila tretjina prebivalstva. Naslednje leto je preselil prestolnico iz mesta Bata v Santa Isabel, katerega ime je »afrikaniziral« v Malabo. Leta 1979 je Nguemo strmoglavil sedanji predsednikTeodoro Obiang Nguema Mbasogo, pod katerim so se najokrutnejši ekscesi končali, vendar je mesto skupaj s preostankom države še vedno revno, nerazvito in korumpirano. Stanje se je nekoliko izboljšalo po začetku izkoriščanjanaftnih zalog leta 1997, vendar je večina prihodkov v rokah elite, zato Malabo kot celota še vedno zaostaja v razvoju.[3]
Malabo je pobraten zGuadalajaro vMehiki.
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Drugo | |
|---|
