Majorijan je kot odličen general rimske armade leta 457 odstavil cesarjaAvita in zasedel rimski prestol. Bil je eden od zadnjih cesarjev, ki si je prizadeval obnoviti Zahodno rimsko cesarstvo, ki je takrat obsegalo samo šeItalijo,Dalmacijo in del severneGalije. Kot cesar se je tri leta brez tuje pomoči nepopustljivo vojskoval s sovražniki cesarstva. Njegovi nasledniki do dokončnega propada cesarstva leta 476/480 so bili samo orodje v rokah svojih barbarskih generalov ali cesarji, ki jih je izbral in nadziral dvorVzhodnega rimskega cesarstva.
Po odbitem napaduVandalov na Italijo se je Majorijan odpravil na pohod protiVizigotskemu kraljestvu v južni Galiji. V bitki pri Arlesu je premagal kraljaTeoderika II. in prisilil Vizigote, da so zapustili svoje posesti vSeptimaniji inHispaniji in se vrnili na položajfederatov. Majorijan nato je nato napadelBurgundsko kraljestvo, ga po obleganju Lugdunuma (sedanjiLyon) premagal in pregnal iz dolineRone. TudiBurgundom je vsilil položaj federatov.
Zahodno Rimsko cesarstvo pod Majorijanom (457-461).
Leta 460 je zapustil Galijo, da bi utrdil svoj položaj v Hispaniji. Njegovi generali so krenili na pohod protiSvebskemu kraljestvu v severozahodni Hispaniji, jih v bitkah pri Lucus Augusti in Scallabisu porazili in jih prisilili na položaj federatov. Njegovo vojno ladjevje, ki je krenilo vAfriko proti Vandalom, so zaradi izdaje uničili.
Majorijan je poskušal reformirati državno upravo in jo narediti bolj učinkovito in pravično. Njegovim reformam se je nezadovoljnasenatska aristokracija uprla in ga s pomočjo vplivnega generalaRicimerja odstavila in ubila.
André Pelletier.Histoire de Lyon: de la capitale les Gaules à la métropole européene. Editions Lyonnaises d'Art et d'Histoire. Lyon: 2004.ISBN 2-84147-150-0.
