MP3 je priljubljenadigitalna oblika zapisaglasbenihdatotek, ki je bila razvita z namenom zmanjšanja velikosti slednjih. Vnestisnjeni obliki le-te zasedajo veliko prostora.
MP3 je oblika zapisa glasbe z izgubami. Omogoča predstavitevPCM (angleškopulse-code modulation) oblike zapisa analognega signala na racionalnejši način. To se doseže tako, da sefrekvence zvoka, ki jih človeško uho ne zazna oziroma prezre, preprosto izpusti in s tem prihrani prostor. Zaradi tega se tej obliki zapisa pravizapis z izgubami, kar pomeni, da se zvočne informacije ob pretvorbi skazijo. Na podoben način pri slikovnih podatkih deluje zapisJPEG.
Srce oblike zapisa MP3 je hibridna transformacija, ki pretvori časovni signal v frekvenčno prodročnega:
Decembra 2004 se je pojavila nova oblika zapisa MP3, in sicerMP3 Surround. Ta oblika omogoča 5.1 kanalski zvok. Kljub spremembam je zapis kompatibilen s prejšnimi različicami, prav tako so podobno velike tudi datoteke.
Ker je MP3 izgubljiv (lossy) glasbeni zapis, ima številne nastavitve bitne hitrosti (bitrate). Bitna hitrost je število bitov, ki predstavljajo kodirane podatke za 1 sekundo zvoka. Tipična bitna hitrost je od 96 do 256 kilobitov na sekundo. Glasbeni CD, na katerem je glasba zapisana brez stiskanja, ima bitno hitrost okoli 1400 kilobitov na sekundo. Večja kot je hitrost, večja je datoteka. Datoteke MP3, ki so stisnjene z zelo majhno bitno hitrostjo, so slabe kakovosti. V tem primeru je popačenje zvoka zelo očitno. Najbolj se učinek izgubne kompresije sliši pri aplavzu. Nepozoren poslušalec zapisa MP3 ne loči od zapisa CD, kadar je njegova bitna hitrost najmanj 128 kilobitov na sekundo.
Seveda kakovost ni odvisna le od bitne hitrosti. Na kakovost odločilno vpliva tudi kodirnik (encoder), to je program, ki skrbi za ustrezno pretvorbo. Kakovosten brezplačen in odprtokodni kodirnik jeLAME.
Za odkodiranje oziroma poslušanje datotek MP3 je potrebno dekodiranje, programsko knjižnico, ki opravlja dekodiranje imenujemokodek. Nekateri operacijski sistemikodek MP3 vsebujejo že kot del standardnih knjižnic, drugod pa je implementiran znotraj predvajalnega programa. Prvi realno časovni predvajalnik, ki se je pojavil je bilWinplay3 (izdan9. septembra1995), danes pa imamo na voljo številne, ki podpirajo še druge formate zapisa.
MP3 se ne uporablja le na osebnih računalnikih. Podporo zanj najdemo tudi v mobilnih telefonih, DVD-/DivX-predvajalnikih, avdio komponentah in žepnihMP3-predvajalnikih. MP3 je med glasbenimi napravami najbolj podprt izmed vseh stisnjenih zapisov zvoka. Prav tako se pojavljajo tudi storitve, kjer lahko preko interneta kupimo datoteke MP3 in si jih prenesemo na računalnik ali zunanjo napravo.
V nekaterih državah (med drugim v ZDA in ponekod v Evropski uniji) so določeni postopki potrebni za kodiranje MP3patentirani. Glavna lastnika patentov sta nemškiFraunhofer Institute in ameriško podjetjeThomson.
↑Patel K, Smith BC, Rowe LA (1. september 1993).»Performance of a software MPEG video decoder«.Proceedings of the first ACM international conference on Multimedia – MULTIMEDIA '93. ACM Multimedia. New York City: Association for Computing Machinery. str.75–82.doi:10.1145/166266.166274.ISBN978-0-89791-596-0.S2CID3773268.Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2021. Pridobljeno 15. decembra 2021. Reference 3 in the paper is to Committee Draft of Standard ISO/IEC 11172, December 6, 1991.
↑MP3 (MPEG Layer III Audio Encoding) (Full draft). Sustainability of Digital Formats. Washington, D.C.: Library of Congress. 3. maj 2017. Pridobljeno 1. decembra 2021.
