Ta članek je trebaposodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na novo upravna delitev Francije, zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite.
Mesto leži v severni Franciji blizubelgijske meje ob rekiDeûle, večinoma kanalizirani odLensa do Lilla. Ob nej se nahaja mestno pristanišče, tretje največje v državi. Jugovzhodno od mesta se nahaja francosko mednarodnoletališčeLille - Lesquin.
Po legendi oLydericu in Phinaertu naj bi mestoL'Isle bilo ustanovljeno v letu 640. Čeprav se prva omemba naselja pojavi v arhivih šele leta 1066, pa so arheološka izkopavanja pokazala na prisotnost ljudi že leta 2000 pred našim štetjem. Ime Lille izhaja odinsula oz.l'Isla in je bilo vzeto za gradflandrijskih grofovChâteau du Buc, ki je bil zgrajen na suhem zemljišču sredi močvirja. Grofje so nadzorovali številne stare rimske (Boulogne,Arras,Cambrai), pa tudi novejšekarolinške naselbine (Valenciennes,Saint-Omer,Gent,Brugge,Antwerpen).
Ozemlje so prvotno naseljevala različna plemenaKeltov oz.Belgov, kasnejegermanska plemena. Med leti 830 in 910 so na ozemlje vdiraliNormani in postopoma zavzeli Flandrijo.
Leta 1214 je vbitki pri Bouvinesu jugovzhodno od Lilla francoskikralj Filip Avgust porazil vojsko flandrijskegagrofa Fernanda, kateremu sta se pridružili vojski Anglije in Svetorimskega cesartva. Sledilo je obdobje lokalnih bojev za nasledstvo, od 1304 do 1369 je bila flandrijska grofija vključno z Lillom v rokah Francije. Po poroki flandrijske groficeMarguerite de Male z burgundskim vojvodomFilipom II. le Hardijem je pripadelBurgundskemu vojvodstvu, s tem pa je mesto pristalo ob bokuBruslju inDijonu. Z vojvodomFilipom le Bonom je Lille postal administrativno in finančno središče. Leta 1477 je s smrtjo zadnjega burgundskega vojvoda in porokoMarije Burgundske zMaksimiljanom Avstrijskim grofija prešla v rokeHabsburžanom, ob koncu vladavinesvetorimskega cesarjaKarla V. pa je z njegovim naslednikomFilipom II. Flandrija postala delŠpanskih Nizozemsk. 16. stoletje je Lille zaznamovalakuga, nagel razvoj tekstilne industrije in upori protestantov, ki so na severu ozemlja oblikovaliZdružene province Nizozemske, medtem ko je južni del z Lillom ostal katoliški. Leta 1667 je francoski kraljLudvik XIV. uspešno vodil obleganje Lilla, katerega posledica je bila njegova priključitev k Franciji obAachenskem sporazumu leto dni kasneje. V letih 1708-1713, medvojno za špansko nasledstvo, je bil začasno okupiran s strani nizozemske. Leta1804 je prevzel vodilno vlogo v začetkufrancoske revolucije nastalegadepartmaja Nord. Leta 1846 je dobil železniško povezavo s Parizom. Med prvo svetovno vojno, od oktobra 1814 do 1818, je bil okupiran s strani Nemčije, prav tako med drugo svetovno vojno (od maja 1940). Osvobojen je bil nekaj mesecev po izkrcanju zavezniških sil v Normandiji (1. do 5. september 1944).
.JPG)
