Dežela leži na obali Ligurskega morja, ki je severni delSredozemlja zahodno odApeninskega polotoka. V notranjost sega do pobočijAlp inApeninov, na vzhodu pa zajema delPadske nižine. Zaradi občutnihmorfoloških inpodnebnih razlik se Ligurija deli v dve geografski pokrajini ob Ligurskem morju, imenovaniVzhodna obala/Primorje (Riviera di Levante /ligurskoRivëa de Levante) inZahodna obala/Primorje (Riviera di ponente / ligurskoRivëa de Punènte), ki se nadaljuje s francoskoAzurno obalo, približno na sredini med njima pa leži glavno mestoGenova, pokateri je poimenovan tudiGenovski zaliv, ob katerem leži skoraj celotna ligurska obala. Vzhodno Primorje z visoko skalnato obalo je zaključekApeninov, medtem ko zavzema Zahodno Primorje skrajne obronkeAlp, ki se spuščajo v morje s precej položno, včasihpeščeno obalo. Nižavje med Alpami in Apenini, ki sega v Ligurijo na severovzhodu, je začetni del obširnePadske nižine in predstavlja 28% deželne površine.
Krivuljast obokan podaljšek gre odVentimiglie doLa Spezie. Od tega je 3524 km² goratih (65% površine) in 892 km² hribovitih (35%). Naravni rezervati Ligurije pokrivajo 12% površine dežele ali 600 km². Sestavljajo jih: en narodni rezervat, šest velikih parkov, dva manjša parka in trije naravni rezervati.
Kontinentalni pas je zelo ozek in tako strm, da se skoraj takoj spusti v precejšnje globine vzdolž 350-kilometrske obale. Razen rtov priPorto Venere inPortofinu obala na splošno ni zelo razgibana in je pogosto visoka. Ob izlivih največjih vodotokov so majhne plaže, globokih zalivov in naravnih pristanišč pa ni, razen v Genovi in La Spezii.
Ta geografska raznolikost in skoraj zaključen obročgorovja, ki omejuje deželo na severu, močno vplivata predvsem na njeno podnebje, posredno pa tudi nagospodarstvo. Tako je v Vzhodnem Primorju povprečna letnatemperatura zelo ugodna, saj ponekod razmah ne presega 15 ° C (januarja 9-10 ° C, julija 24 ° C), kar je za tozemljepisno širino (44. severnivzporednik) prava redkost. Proti notranjosti dežele je podnebje boljcelinsko, kar je razvidno predvsem v sorazmerno nizkih nočnih temperaturah.
Najvažnejše obdobje dežele jesrednji vek (med13. in14. stoletjem), ko so najprejLangobardi in natoBizantinci odrezali od severnih področij ozemlje med Apenini in morjem in s tem usmerili Genovo na izključno pomorski razvoj. Spopadi zArabci so bili za mesto in njegovo podeželje začetekkulturnega in gospodarskega razvoja, ki je spremenil zakotno mestece v enega od središčkrščanskeEvrope.Križarske vojne so uveljavile ugled Genove kot pomorske sile in jo obogatile. V kratkem jeGenovska republika, ki je zavzemala ozemlje današnje Ligurije, postalakolonijalnavelesila v Sredozemlju inČrnem morju. Genovski bankirji so kmalu poseliliIberski polotok in ga praktično posvojili. Ni šlo za oboroženo zavojevanje, temveč za ekonomsko širjenje. Pregovor iz tiste dobe pravi, da sesrebro rodi vAmeriki, blesti vSeviliji in se zakoplje v Genovi. Dejansko je bila Genovska republikapolitično nesposobna, a finančno dovolj spretna, da je posredno upravljala velikiŠpanski imperij, s čigar zatonom je tudi sama propadla. Propadanje je bilo počasno in se je zaključilo zNapoleonovo zmago (1797) in leta1814 z dodelitvijo deželeSavojcem. Ligurija je edina italijanska dežela polegSardinije, ki se ni nikoli zvolitvami opredelila za Savojce ali za Italijo. Avtohtoni jezik oz. narečje je frankoitalskaLigurščina, ki sega deloma tudi preko meja dežele, na zahodu tudi čez francosko mejo na Azurno obalo (mestoMenton), vključno sKneževino Monako, v kateri je avtohton jezik.
Ligurija je tretja najmanjša italijanska dežela (zaAosto inMolizejem), zato obstajajo predlogi glede možnosti združitve z deželo Piemont oz. upravna ureditev, podobna deželiTrentino - Alto Adige.
V Liguriji je skoraj 70% površine pokrite zgozdovi, predvsembukovimi iniglastimi, na obali zmakijo, kar pa nima posebnega vpliva na gospodarstvo. Sploh jekmetijstvo malo razvito, omembe vredno je levinogradništvo ter gojenjeoljk in sadnega drevja. Zahodno Primorje slovi po pridelovanju cvetja (vrtnice in nageljni), ki pokriva kar 4000 ha površine. Vse gospodarstvo je v veliki meri odvisno od velikihpristanišč v Genovi, La Spezii in Savoni, kjer je razvita pomorskatrgovina,ladjedelništvo inturizem. Prisotnost pristaniških uslug je odločilno vplivala tudi na nastanek in razvojkovinske,kemične,petrokemične instrojne industrije.
.jpg)
