Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Levcin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Levcin
Imena
IUPAC ime
levcin
Druga imena
2-amino-4-metilpentanojska kislina
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ECHA InfoCard100.000.475
  • CC(C)C[C@H](N)C(O)=O
Lastnosti
C6H13NO2
Molska masa131,18 g·mol−1
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material vstandardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Levcin (okrajšano kotLeu aliL)[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CH(CH3)2. Levcin jeesencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano.Kodoni, ki zapisujejo levcin, so UUA, UUG, CUU, CUC, CUA in CUG. Zaradi ogljikovodikove stranske verige ga uvrščamo medhidrofobne aminokisline. Levcin je glavna sestavina podenotferitina,astacina in drugih "pufrskih"beljakovin.

Biosinteza

[uredi |uredi kodo]

Izolevcin je esencialna aminokislina in ga torej živalski organizmi ne sintetizirajo in ga morajo pridobiti s hrano, predvsem v obliki beljakovin. Vrastlinah inmikroorganizmih se sintetizira izpiruvične kisline. Začetni del presnovne poti je enak kot pri biosintezivalina. Intermediatα-ketovalerat se pretvori vα-izopropilmalat in potem vβ-izopropilmalat, slednji pa se hidrogenira vα-ketoizokaproat, ki se v končni stopnjireduktivno aminira. Encimi, ki so vključeni v biosintezno pot levcina, so:[2]

Biologija

[uredi |uredi kodo]

Pri poskusih na starejšihpodganah so ugotovili, da levcin kotprehranski dodatek upočasni propadmišičnine, ker poveča sintezo mišičnih beljakovin.[3] Levcin se porablja vjetrih,maščevju in mišičnini. V maščevju in mišičnini se udeležuje tvorbesterolov in v obeh omenjenih tkivih skupaj se porabi 7-krat več levcina kot v jetrih.[4]

Toksični učinki levcina, kot se kažejo pribolezni javorjevega sirupa, sodelirij in nevrološke motnje, ki so lahko življenjsko ogrožajoče.

Vsebnost v hrani

[uredi |uredi kodo]
Viri levcina v prehrani[5]
Hranag/100 g
Koncentrat sojinih beljakovin4,917
Zemeljski oreščki1,672
Pšenični kalčki1,571
Mandeljni1,488
Oves1,284
Fižol pinto, kuhan0,765
Leča, kuhana0,654
Čičerika, kuhana0,631
Koruza, rumena0,348
Riž, rjav, srednjezrnat, kuhan0,191

Viri

[uredi |uredi kodo]
  1. »Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides«.Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. Pridobljeno 17. maja 2007.
  2. Nelson, D.L.; Cox, M.M. (2000).Lehninger principles of Biochemistry (3. izd.). New York: Worth Publishing.COBISS 992648.ISBN 1-57259-153-6.
  3. Combaret, Lydie; Dardevet, Dominique; Rieu, Isabelle; Pouch, Marie-Noëlle; Béchet, Daniel; Taillandier, Daniel; Grizard, Jean; Attaix, Didier. »A leucine-supplemented diet restores the defective postprandial inhibition of proteasome-dependent proteolysis in aged rat skeletal muscle«.Journal of Physiology.569 (2): 489–499.doi:10.1113/jphysiol.2005.098004.
  4. Rosenthal, J.; Angel, A.; Farkas, J. »Metabolic fate of leucine: A significant sterol precursor in adipose tissue and muscle«.American Journal of Physiology.226 (2): 411–418.doi:10.1152/ajplegacy.1974.226.2.411.
  5. National Nutrient Database for Standard Reference, U.S. Department of Agriculture, arhivirano izprvotnega spletišča dne 3. marca 2015, pridobljeno 16. septembra 2009.
Aminokisline z razvejano verigo
Aminokisline z nerazvejano verigo
Druge razvrstitve
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Levcin&oldid=6248186«
Kategoriji:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp