Ladak Ladakh - angleško ལ་དྭགས་ - tibetansko लदाख - hindijsko
Administrativno območje Indije
Od zgoraj na desno: Pogled naLeh s pogorjem Stok Kangri,Leh z druge strani, Pogled na mesto Leh z nekdanje kraljeve palače, Budistični samostan Čimre,Samostan Likir
Zastava
Ladak v okviru Indije
Ladak z rožnato kaže njegovo položaj v širši regiji
Ladak je regija pod upravoIndije, ki se nahaja na severnem deluIndijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovaneKašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo,Pakistanom, inKitajsko vse od leta 1947. Ladak se včasih označuje tudi kot "Mali Tibet".
Razprostira se odledenika Siačen v pogorjuKarakorum do glavnega pogorjaHimalaje na jugu.[3][4] Pokrajina je ena najbolj redko obljudena v Indiji in njena kultura in zgodovina je ozko povezana sTibetom. Ladak je znan po svojih odmaknjenih gorskih lepotah in kulturi.
Ladak je v preteklosti dobil pomen zaradi svoje strateške lege na križišču pomembnih trgovskih poti,[7] dokler niso Kitajske oblasti zaprle meja s Tibetom inCentralno Azijo v 60-tih letih, zaradi česar je mednarodna trgovina zamrla razen turizma. Po letu 1974 je Indijska vlada začela pospeševati turizem v Ladaku. Ker je Ladak del strateško pomembnega Džamu in Kašmirja je v regiji močno prisotnaIndijska vojska.
Pokrajina Ladak je februarja 2019 postala ločena upravno-administrativna enota v okviru državeDžamu in Kašmir. Avgusta 2019 pa jeParlament Indije sprejel Zakon o reorganizaciji Džamu in Kašmirja, ki je Ladak opredelil kotZvezno ozemlje Indije, kot upravno-administrativna enota neposredno podrejena centralni indijski vladi v New Delhiju.[11]
Tibetansko poimenovanjeLa-dvags pomeni "deželo visokih prelazov", ki je povezovala Indijo sSvilena cesta.Ladak se izgovarja v več tibetanskih okrajih in je pravzaprav transliteracijaperzijske izgovorjave.[12]
Ladak je bil v preteklosti poznan pod različnimi imeni. Nekateri so ga imenovali je bil kot Marjul ali planota drugi pa kot Kha- čumpa. Kitajski budistični menih in popotnik Fasijan ga je imenoval kot Kja-čha med tem ko ga je budistični menih in popotnikXuan Zang imenoval kot Ma-Lo-Fo. Zelo verjetna je domneva, da so bili prvi priseljenci v to deželo tibetansko ljudstvo Brokpa iz Dadarstana, ki so poseljevali nižje ležeče predele doline reke Ind, ljudsko poimenovane kot Šam. Drugi val priseljencev je prišel iz območja Kardža (Kulu), ki so bili ljudstvo Mons – Arijskega porekla, ki so se najprej naselili na območju Gja in se razširili na območje (vasi) Rong, Šayok, Sakti Tangtse in Durbuk, to je na območje od Martselang do Khaltsi. Gia je bil sedež vlade prvega vladarja plemena Mon, ki ga je pleme izvolilo. Njegova kraljevina je vključevala prej omenjene vasi, ki so jih poseljevali pripadniki plemena Mons. Kralj je bil znan pod nazivom Gjapačo, ki izhaja od njegovega gospodarjenja v Gia.
Budizem je prišel iz osrednje Indije na Tibet preko Ladaka, kjer je pustil neizbrisne sledove. Islamski misijonarji so prav tako po mirni poti prinesli islam v začetku 16. stoletja. Nemški moravski misijoni s pomočjo Vzhodno indijske družbe so prav tako vstopili v Ladak z namenom spreobračanja vendar z neznatnim uspehom.
Ozemeljski obseg Ladaka v času kralja Nemagona, okoli A.D. 975–1000, kot prikazano vZgodovini zahodnega Tibeta po A. H. Francke, 1907
Zemljevid osrednje regije Ladak
Imperij kralja Cevanga Namgjala 1., in kralja Džamjanga Namgjala okoli leta 1560 in 1600.
V 10. stoletju je Ladak zasedel tibetanski vladar Skit Lde Nemagon (Njimagon). Takrat je bila dežela razdeljena v male kneževine, ki so se medsebojno bojevale. Nemagon je porazil eno za drugo in vzpostavil kraljevio z glavnim mestom Šej 15 km od Leha. Ladak je bila neodvisna država od sredine 10. stoletja.
Kralj Singe Namgjal je konsolidiral Ladaško cesarstvo v močno kraljevino. Ni bil le močan monarh ampak tudi državnik, diplomat in graditelj. Zgradil je zgodovinsko 9 nadstropno palačo v Leh-u. Promoviral je konjsko igro polo v Ladaku. Ladak ni bil ne pod oblastjo niti pod vplivom Tibeta, čeprav ni veliko informacij o antični zgodovini Ladaka.
Soočen z muslimanskimi osvajanji na indijskem podkontinentu v 13. stoletju se je Ladak obrnil na Tibet v iskanju in sprejemanju usmeritev v religijoznih zadevah. Za skoraj dve stoletji do okoli leta 1600 je bil Ladak izpostavljen pohodom in invazijam iz sosednjih muslimanskih držav. V tem času so se nekateri Ladakijci spreobrnili v islam.
Med letom 1380 in 1510 je več islamskih misijonarjev pridigalo in širilo islam Ladakijcem.Sajjid Ali Hamadani,Sajjid Muhammad Nur Bakš inMir Šamsudin Iraki so bili trije pomembni sufijski misijonarji, ki so pridigali in razširjali islam v Ladaku. Mir Sajjid Ali je bil prvi, ki je uspel v spreobračanju in se zato jemlje za ustanovitelja islama v Ladaku. Več mošej je bilo zgrajeno v tem času, vključno z mošejo v Mulbhe,Padumu inŠeju, takratnim glavnim mestom Ladaka.[15][16] Njegov glavni učenec Sajjid Muhamad Nur Bakš je tudi propagiral islam med Ladakijci in ljudstvomBalti, ki so se hitro spreobrnili v islam.Nurbakšija islam je imenovan po njemu in njegovih privržencev, ki jih najdemo le v Baltistanu in Ladaku. Leta 1505 je znan pripadnik Šiit Šamsudin Iraki obiskal Kašmir in Baltistan. Zaslužen je za širitev šia islama v Kašmirju in za spreobrnitev velike večine Muslimanov v Baltistanu v šiitsko ločino.[16]
KraljBhagan je ponovno združil in okrepil Ladak ter ustanovildinastijo Namgjal (Namgjal pomeni "zmagoviti" v več tibetanskih jezikih), ki se je ohanila do današnjih dni. Namgjali so odbili večino centralnoazijskih napadalcev in za določen čas razširili kraljevstvo vse do Nepala. Med baltijsko invazijo pod vodstvomradžeAli Šer Khan Ančana, so bili poškodovani mnogi budistični templji in artefakti. Po nekaterih ocenah je kralj Ladaka Džamjang, potem ko so bili Namgjali pororaženi, dal svojo hčer za ženo zmagovitemu Aliju. Ali je vzel kralja in njegove vojake v ujetništvo. Džamjang se je kasneje ponovno povzpel na presto s pomočjo Alija, ki mu je dal muslimansko princezo za ženo, ki ji je bilo ime Gjal Khatun ali Argjal Khatum, pod pogojem, da bo prva med ženami in da bo njen sin postal naslednji vladar. Zgodovinski viri niso enotni kdo je bil njen oče. Nekateri govorijo, da je to bil Alijev zaveznik radžaKhaplu Jabgo Šej Gilazi, medtem ko drugi, da je bil sam Ali njen oče.[17][18][19][20][21][22] V začetku 17. stoletja je kraljSenge Namgjal, sin Džamjanga in Gjal, poskusili obnoviti uničene artefakte in samostane (gonpe) in razširil kraljevino na območjeZanskarja inSpiti. Tako je kljub porazu zMoguli, ki so si priključili Kašmir in Baltistan, Ladak ostal neodvisen.
Iz virov lahko torej sklepamo, da se je baltijski kraljAli Šer Khan Ančan osvojil Ladak okoli leta 1594 AD, ko je vladala dinastijaNamgjal. Legende kažejo, da je bila baltijska vojska zasleplena z uspehi in napredovala vse doBuranga v Tibetu, ter do doline Mansarvarskega jezera, in si prislužila občudovanje od svojih prijateljev in sovražnikov. Kralj Ladaka je bil nagnjen k miru, in ker Ali Šer Khanova namera ni bila priključitev Ladaka, je pristal, da se vasi Ganok in Gagra Nullah priključitaSkardu in da bo kot kralj Ladaka plačeval letni davek. Ta davek so plačali preko samostana (Gonpa) Lama Juru vse dokler niso Ladak zavzeleDogre. Hašmatulah poroča, da mu je glavniLama omenjenega samostana zatrdil, da so letni davek plačali Skardu vladi (Darbarju) vse doklej niso Dogre osvojile Ladak.[23]
Islam se je pričel ukoreninjati na območju Leh v začetku 17. stoletja po baltijski invaziji in po poroki princeze Gjal z Džamjangom. Velika skupina muslimanskih slug glasbenikov je bila poslana skupaj z Gjal v Ladak in zasebna mošeja je bila zgrajena, da so ti lahko molili. Muslimanski glasbeniki so se potem naselili v Leh-u. Več stotnij Baltijcev se je preselila v kraljevino in po ustnem izročilu naj bi mnogi trgovci dobili zemljo za naselitev. Drugi Muslimani so prišli postopoma kasneje.[24]
Konec 17. stoletja se je Ladak pridružilButanu v sporu s Tibetom, kar je imelo za posledico invazijo tibetanske vojskeTibetanske centralne vlade. Ta invazija je znana kotTibet-Ladak-Mogulska vojna med 1679-1684.[25] Kašmirski zgodovinarji namigujejo, da se je kralj spreobrnil v islam v zameno za pomoč Mogulskega cesarstva, čeprev tega kronike iz Ladaka ne omenjajo. Kralj Ladaka je pristal na plačevanje davka v zameno za varovanje kraljevine.[26][27] Moguli so se umaknili, ko jih je izplačal5. Dalai Lama.[28] Ob pomoči okrepitev odGaldan Bošugtu Kana,kanaDzungarskega kanata, so Tibetanci ponovno napadli leta 1684. Tibetanci so sicer zmagali in sklenili sporazum z Ladakom in se nato decembra istega leta vrnili vLhaso. Sporazum iz Tingmosgang-a leta 1684 je sicer razrešil spor med Tibetom in Ladakom, vendar je tudi močno omejil neodvisnost Ladaka.
V času vladavine Doger je bil Ladak upravljan kotwazarat (pokrajina) z guvernerjem imenovanimvazir-e-vazarat. Sestavljali so jo trije okraji (tehsili), s centri vLehu,Skarduju inKargilu. Glavno mesto pokrajine tj.wazarata je bilo vLehu za šest mesecev v letu in vSkarduju za šest mesecev.
Phuntsok Wangjal, tibetanski komunistični voditelj je smatral Ladak za del Tibeta.[29]
↑On omenja dvakrat ljudstvo imenovanoDadikai, prvič skupaj zGandarioi, in ponovno v katalogu armade perzijskega kraljaKserksa I., ki je izvedla invazijo na Grčijo. Herodot tudi omenja mravlje iz Centralne Azije, ki izkopavajo zlato.
↑Plinij je v 1.stoletju ponovil, da so bili Dardijci veliki proizvajalci zlata.
↑Ptolemaj postavljaDaradrai na območje gornjega toka Inda
↑See Petech, Luciano.Kraljevina Ladak c. 950–1842 A.D., Istituto Italiano per il media ed Estremo Oriente, 1977.Xuan Zang opisuje svoje potovanje izCh'u-lu-to (Kuluta,Kullu) vLo-hu-lo (Lahul), nakar navaja da "od tam na sever po več kot 2000lijih zelo težavne ceste z mrzlim vetrom in naletajočem snegu" se prispe v kraljevinoMo-lo-so aliMar-sa, ki je sinonim zMar-julom znanim imenom za Ladak. Na drugem delu njegovega dela besedilo omenja, daMo-lo-so, tudi imenovanSan-po-ho meji sSuvarnagotra aliSuvarnabhumi (Deželo zlata), identično s kraljevino žensk (Strirajya). Po Tucci-ju je bilo do 7. stoletja v Indiji znano ime kraljevineZan-zun ali vsaj njegovi južni okraji.
↑"Ladak je perzijska transliteracija tibetanske besede La-dvags, kot izgovorjava besede v več tibetanskih okrajih." Francke(1926) Vol. I, p. 93, notes.
↑Ray, John (2005).Zgodovina Ladaka — Lokalne in regionalne perspektive.Leiden,Nizozemska: Koninklijke Brill NV.
↑Petech, Luciano (1977).Kraljevina Ladak c. 950–1842 A.D. Istituto Italiano per il media ed Estremo Oriente.
↑Glej študije (1) Halkias, T. Georgios(2009) "Until the Feathers of the Winged Black Raven Turn White: Sources for the Tibet-Bashahr Treaty of 1679–1684," inMountains, Monasteries and Mosques, ed. John Bray. Supplement to Rivista Orientali, pp. 59–79; (2) Emmer, Gerhard(2007) "Dga' ldan tshe dbang dpal bzang po and the Tibet-Ladakh-Mughal War of 1679–84," inThe Mongolia-Tibet Interface. Opening new Research Terrains in Inner Asia, eds. Uradyn Bulag, Hildegard Diemberger, Leiden, Brill, pp. 81–107; (3) Ahmad, Zahiruddin (1968) "New Light on the Tibet-Ladakh-Mughal War of 1679–84."East and West, XVIII, 3, pp. 340–361; (4) Petech, Luciano(1947) "The Tibet-Ladakhi Moghul War of 1681–83."The Indian Historical Quarterly, XXIII, 3, pp. 169–199.
Lo Bue, Erberto; Bray, John, ur. (2014),»Introduction«,Art and Architecture in Ladakh: Cross-cultural Transmissions in the Himalayas and Karakoram, BRILL,ISBN978-90-04-27180-7
